Zaključna ocena političnih analitikov: kdo jih je najbolj prepričal in kako si bodo razdelili sedeže

Rok Čakš
13

Trinajst poznavalcev politike, ki je sodelovalo v naši zaključni anketi o oceni politične kampanje, kot najprepričljivejše nosilce list izpostavlja Ljudmilo Novak, Angeliko Mlinar in Bernarda Brščiča.

Od ostalih politikov jih je kot najbolj prepričljivega z naskokom največ navedlo Žigo Turka. 

Edina lista, ki bi lahko osvojila tri poslanske sedeže, je po mnenju analitikov SDS+SLS. Socialnim demokratom večinoma pripisujejo 2 sedeža, nekateri pa menijo, da sta dva poslanska mandata tudi na dometu LMŠ in NSi. 

Sodelujoči poznavalci politike: Dejan Steinbuch, Luka Lisjak, Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Igor Kršinar, dr. Miro Haček, dr. Aleš Maver, Igor Vovk, dr. Matevž Tomšič, Ivan Puc, Helena Jaklitsch, Bojan Požar, Rok Čakš
Klik za povečavo

Sodelujoče poznavalce slovenske in evropske politike smo najprej prosili, da na lestvici od 1 do 5 ovrednotijo prepričljivost nosilcev kandidatnih list, pri čemer je 1 najnižja stopnja, 3 srednja in 5 najbolj prepričljiva.

Zanimivo je, da so trije nosilci dobili povsem enako povprečno oceno; Tako Ljudmilo Novak (NSi) kot Angeliko Mlinar (SAB) in Bernarda Brščiča (DOM) so povprečno ocenili s 3,46. Pri tem sta Novakova in Mlinarjeva dobili tudi po 2 najvišji oceni, Brščič pa nobene. Vsi trije pa so dobili tudi eno oceno “zelo neprepričljivo”.

Četrti najbolje ocenjeni nosilec liste je Zmago Jelinčič (SNS), nato Tanja Fajon (SD) in Milan Zver (SDS+SLS).

Na dni lestvice prepričljivosti političnih nastopov v predvolilni kampanji pa so se znašli Violeta Tomić (Levica), Peter Golob (Dobra država) in Irena Joveva (LMŠ).

Nato smo sodelujoče politične analitike prosili, naj tri najbolj prepričljive navedejo izmed ostalih političnih kandidatov. Kar enajst jih je izpostavilo kandidata z liste NSi Žigo Turka. Štirje so omenili Franca Bogoviča, po trije pa Franca Kanglerja in Lozjeta Peterleta. Več politikov je bilo omenjenih enkrat.

Vse te ocene, od prepričljivosti do neprepričjivosti, so pravzaprav preveč relativne, saj so nekateri politiki za svoje volivce vedno dovolj prepričljivi,” meni Bojan Požar. Je eden redkih, na katerega nastop Angelike Mlinar v slovenskem političnem prostoru ni pustil pozitivnega vtisa. “Sem videl, kako so bili nekateri celo navdušeni nad uvoženo Angeliko Mlinar, ne da bi se sploh vprašali, kdo je to, zakaj ne kandidira več v Avstriji in zakaj ankete njeni bivši avstrijski stranki NEOS zdaj kažejo boljše, ko Angelike Mlinar ni zraven,” opozarja na pretirano nekritičnost do kandidatke SAB.

Po drugi strani pa je njega, vsaj med zadnjimi televizijskimi nastopi, presenetil Igor Šoltes. “Rad verjamem, da je bil všečen Desusovim mamicam, čeprav on mesečno zasluži do 20 tisoč evrov, one pa imajo 600 evrov pokojnine,” karikira Požar in dodaja, da Slovenija, vsaj za zdaj, pač premore takšno volilno telo.

Tino Mamić predvsem ni zadovoljen z ravnjo prikazanega poznavanje globlje politične problematike Evropske unije: “Zdi se kot tekmovanje z naslovom: pokaži, kako malo znaš. Negativna kadrovska selekcija, ki vlada v slovenski politiki zadnja leta nas je pripeljala do absurda. Tako neizobraženih in nenačitahih politikov še v komunizmu nismo imeli.” 

Primerjava napovedi sedežev med 10. in 24. majem

Podobno kot v anketi 10. maja smo sodelujoče analitike tudi tokrat prosili za napoved števila evroposlanskih sedežev po posameznih listah.

Tokratno je zanimivo primerjati z njihovo prvo napovedjo pred 14. dnevi, torej še v prvem delu volilne kampanje.

Iz grafa je razvidno, da so v tem obdobju poznavalci politike pomemben skok v možnostih za drugi sedež pripisali Socialnim demokratom in to na račun stranke Levica, ki so se ji možnosti za en sedež občutno zmanjšale.

Prav tako so analitiki pred koncem kampanje bolj skeptični do možnosti Igorja Šoltesa, da se na listi DeSUS-a vrne v Evropski parlament. Nekaj več, a še vedno zelo malo možnosti pa zdaj pripisujejo SAB (Mlinar) in SNS (Jelinčič).

Kakšna bo koalicija na ravni EU?

Analitike smo nadalje vprašali, kakšno povolilno koalicijo pričakujejo na evropski ravni. Mnenja o tem so razdeljena na minimalen mogoč način. Sedem sodelujočih poznavalcev politike namreč meni, da bo bodoča koalicija sestavljena iz zmernega desno-levega trojčka (EPP+S&D+ALDE), šest pa, da bomo dobili koalicijo Evropske ljudske stranke z eno levo in eno desno skupino.

Prav nihče ne pričakuje koalicije levo od sredine, torej brez EPP ali katere druge desne stranke, kot tudi ne, da formalne koalicije ne bo.

In kaj je zaznamovalo politično kampanjo v Sloveniji?

Za največ, to je šest političnih analitikov, je bila letošnja kampanja povprečna, za dva zanimiva, oziroma intenzivna, drugi so jo označili za nezanimivo, oziroma popolnoma nezanimivo.

Za Bojana Požarja je bila to najbolj intenzivna kampanja za evropske volitve doslej, kakršne še nismo doživeli. “Nekateri so jo ocenjevali za zgodovinsko, čeprav je ta ocena vsekakor pretirana,” pravi Požar ter dodaja, da je bila tako vroča sicer tudi zato, ker je pri nas politična scena praktično ves čas na robu politične in medijske državljanske vojne.

In kaj jo je najbolj zaznamovalo?

“Tema migracij,” pravita novinarja Reporterja Ivan Puc in Igor Kršinar.

Z njima se strinja direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk: “če ne bi bilo migracij, bi bila to ena bolj dolgočasnih kampanj.”

Sebastjan Jeretič izpostavlja medlost medijskega pokrivanja kampanje, saj je po njegovem večina medijev odpirala predvsem banalna vprašanja, kot so denimo plače. “Medtem ko so resna vsebinska vprašanja bolj ali manj ignorirali, navkljub poskusom nekaterih strank, da bi govorile o gospodarskem in socialnem razvoju ter krepitvi evropske identitete,” pravi.

Strokovnjak za politični marketing še dodaja, da je z vidika stroke za kampanje bilo videti nekaj kreativnih utrinkov redkih strank.

“Kampanjo predvsem “odlikuje” izrazito neenakopravna zastopanost parlamentarnih in neplarlamentarnih strank v skoraj vseh medijih in bistveno manjši obseg oglaševanja, kar lahko nakazuje tudi na finančno podhranjenost večine političnih strank,” opozarja profesor politologije s FDV. dr. Miro Haček.

“Da ljudje ne vedo, kaj je bistvo EU, je razumljivo. Da pa kandidati za EP tega ne vedo, je pa velika sramota,” je do splošne ravni razgledanosti pretendentov za evroposlanska mesta kritičen Tino Mamić.

Dr. Miro Haček je še dobil vtis, da si stranke – zlasti koalicijske – te predvolilne kampanje niti niso želele, hkrati pa imajo v njej več za izgubiti kot pridobiti. Hkrati je bila kampanja, kot vedno doslej, prežeta tudi z notranjepolitičnimi temami in bo, bolj kot na razmerje sil v EU parlamentu, vplivala na povolilna politična razmerja v Sloveniji.

Bojan Požar pa izpostavlja še, da kampanjo zaznamuje tudi to, da je neodločena do zadnjega.

13 KOMENTARJI

  1. Igor Kršinar, pa politični analitik, oh in ah!

    Tudi Slovenec kremenit je politični analitik, neodvisen, nepodkupljiv in nepristranski ter neplačan.

    Slovenec kremenit objavlja svojo zadnjo prognozo izkupička volitev:
    – SDS+SLS 4 poslanska mesta
    – populistična LMŠ 1 ”
    – SD + Che Guevara 1 ”
    – NSi 1 ”
    – Levica, Desus in SAB- skupaj 1 ”
    – SMC 0,00 ”
    – ostali skupaj 0,0 ”

    V okviru možne statistične napake lahko pride do sprememb pri NSi in Levici in sicer navzdol, ne navzgor.

    Če ne bodo šli tako pridobljeni glasovi v prid SDS+SLS, bo to druga statistična napaka, za katero pa politični analitik Slovenec kremenit ne prevzema nikakršne odgovornosti.

  2. Še tole, dragi prijatelji!

    Izražanje osebnega mnenja po pravnomočni sodbi vrhovnega sodišča ni kršitev volilnega molka.

    Zato lahko tudi jutri in v nedeljo svobodno rečete, da ne boste volili SD, LMŠ, Levice, SAB, Desus in SMC.

    Ne smete pa nagovarjati drugih ljudi, naj jih volijo.

    Brez sprenevedanja, prosim, tak je zakon!

  3. Malo sem presenečen na tako visoko oceno kandidatke Novakove (NSI) . Toliko si pa res ne zasluži. Gre za povsem povprečno kandidatko,z veliko “luknjami” v vedenju in znanju. Gre za kandidatko ,ki je čista krščanska socialistka,brez večje dodane vrednosti.Kakeršenkoli je g.Peterle, je veliko boljši kandidat. Ga.Mlinarjeva je samo malo boljša,vendar brez neke dodane vrednosti. Brščič in Tomčeva sta gotovo daleč najboljša.

    • Vse to je Slovenec kremenit upošteval v svoji napovedi volilnih rezultatov.

      Zdaj je vse odvisno le od tega, koliko so izumirajoči Slovenci v zadnjem letu prišli k pameti.

  4. Prav bi bilo, da se oceni tudi vloga medijev v tej kampaniji: PORAZNO tako na levi kot na desni z redkimi izjemami.
    Še več, lahko še naprej trdimo, da gre za nelegitimne volitve. Stvarnost ostaja tako grozna, da se lahko posameznik vpraša ali ne bi bilo bolje ugasniti TV in radio! Posebno razočaranje je tudi Radio ognjišče, ki je sicer bilo poznano po zelo dobrih predvolilnih soočenjih. Tokrat so se pridružili praksi Enoumnju uradnih medijev.
    Kaj pa ostali?
    RTV in ostali audio-video mediji: neenakovredno soočenje, cilj je ohraniti obstoječa razmerja moči in zapreti pot vsakršni konkurenci z novimi idejami.
    Pozitivna izjema: morda oddaja Faktor.
    Spletni mediji: večinoma je že iz enega članka je mogoče videti ozadje medija, ki ga podpira in mestoma pravi izlivi odkritega nasprotovanja.

    Vsekakor bi tudi uredništvo pozval, da poda oceno medijev, ki so v vsaki kampaniji glavni in demokratično neslavni zmagovoalec.

  5. Slovenija bi morala gledati naprej.
    Kaj bo s Slovenijo, ce (ko) EU razpade.
    In to se bo slej ko prej zgodilo. Razpadla je Jugoslavija, razpadla je SZ, se prej AO in Otomanski imperij ….
    Kaj bo s Slovenijo takrat?
    Namesto da bi gojili prijateljske odnose s sosedi in drzavami s sorodno kulturo, smo z vsemi skregani.
    Bati se je, da nas bodo ponovno potisnili na Zahodni Balkan. Na srecanje voditeljev ZB v Berlinu, ki sta ga organizirala Merkel in Macron, je bil povabljen tudi Sarec.
    Bivsa Jugoslavija+ Albanija ….

  6. VelikiRob 5,43

    Imate prav. Mediji imajo veliko vlogo.
    Naša “javna! RTV, je spet pokazala, da ne upraviči imena NACIONALKA – daleč od tega.
    Morali bi ji spremeniti ime v LEVA RTV. Vprašanja na nacionalki, je voditeljica postavljala, prav bedna.

    Motilo me je tudi komentiranje novinarjev po končanem soočenju. Kaj ima po soočenju novinar za komentirati. Novinar je imel že dano vlogo vprašanj, na katera so odgovarjali kandidati, ki so med seboj tekmovali. Ni prav, da se v tekmo pahne tudi pristranske novinarje.

  7. Spet so mediji naredili domačo nalogo! Pa še plačujemo RTV slo na polno. Predstavitev strank, recikliranih, ki jih že poznamo. Zakaj niso dali enake priložnosti, razen dveh soočenj, bolj kilavih, tudi drugim? Navijala sem za DOM in Brščiča, tako kot na državnozborskih za Požarja. Volivci s spominom zlate ribice, pa so odločili, da je bolje ne iti na volitve. Zakaj že? Če hočeš spremembo, moraš nekaj narediti!
    No, pa je priložnost z DOM splaval po vodi. Seveda pa so tisti, ki imajo velike koristi, TEKLI NA VOLITVE! Saj taki ne predstavljajo večine, ker pa tisti, ki bi lahko kaj spremenili, OSTANEJO DOMA, pa je tako kot je!

  8. “Šarec bo zmagal!” sta tri mesece nakladali agenciji
    Ninamedia in Mediana. Po vnovičnem propadu njunih
    napovedi išče ‘džisus’ Janja mišjo luknjo, kamor bi se skrila:
    .
    “Zdaj raja se zgraža, da sem se lagala,
    da moje ankete navadna so štala;
    naj grem z Mediano se nekam solit,
    naj Níkola kušne ciganko na rit.”

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime