Zaključna ocena političnih analitikov: kdo jih je najbolj prepričal in kako si bodo razdelili sedeže

POSLUŠAJ ČLANEK
Trinajst poznavalcev politike, ki je sodelovalo v naši zaključni anketi o oceni politične kampanje, kot najprepričljivejše nosilce list izpostavlja Ljudmilo Novak, Angeliko Mlinar in Bernarda Brščiča.

Od ostalih politikov jih je kot najbolj prepričljivega z naskokom največ navedlo Žigo Turka. 

Edina lista, ki bi lahko osvojila tri poslanske sedeže, je po mnenju analitikov SDS+SLS. Socialnim demokratom večinoma pripisujejo 2 sedeža, nekateri pa menijo, da sta dva poslanska mandata tudi na dometu LMŠ in NSi. 

Sodelujoči poznavalci politike: Dejan Steinbuch, Luka Lisjak, Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Igor Kršinar, dr. Miro Haček, dr. Aleš Maver, Igor Vovk, dr. Matevž Tomšič, Ivan Puc, Helena Jaklitsch, Bojan Požar, Rok Čakš


Klik za povečavo


Sodelujoče poznavalce slovenske in evropske politike smo najprej prosili, da na lestvici od 1 do 5 ovrednotijo prepričljivost nosilcev kandidatnih list, pri čemer je 1 najnižja stopnja, 3 srednja in 5 najbolj prepričljiva.

Zanimivo je, da so trije nosilci dobili povsem enako povprečno oceno; Tako Ljudmilo Novak (NSi) kot Angeliko Mlinar (SAB) in Bernarda Brščiča (DOM) so povprečno ocenili s 3,46. Pri tem sta Novakova in Mlinarjeva dobili tudi po 2 najvišji oceni, Brščič pa nobene. Vsi trije pa so dobili tudi eno oceno "zelo neprepričljivo".

Četrti najbolje ocenjeni nosilec liste je Zmago Jelinčič (SNS), nato Tanja Fajon (SD) in Milan Zver (SDS+SLS).

Na dni lestvice prepričljivosti političnih nastopov v predvolilni kampanji pa so se znašli Violeta Tomić (Levica), Peter Golob (Dobra država) in Irena Joveva (LMŠ).

Nato smo sodelujoče politične analitike prosili, naj tri najbolj prepričljive navedejo izmed ostalih političnih kandidatov. Kar enajst jih je izpostavilo kandidata z liste NSi Žigo Turka. Štirje so omenili Franca Bogoviča, po trije pa Franca Kanglerja in Lozjeta Peterleta. Več politikov je bilo omenjenih enkrat.

"Vse te ocene, od prepričljivosti do neprepričjivosti, so pravzaprav preveč relativne, saj so nekateri politiki za svoje volivce vedno dovolj prepričljivi," meni Bojan Požar. Je eden redkih, na katerega nastop Angelike Mlinar v slovenskem političnem prostoru ni pustil pozitivnega vtisa. "Sem videl, kako so bili nekateri celo navdušeni nad uvoženo Angeliko Mlinar, ne da bi se sploh vprašali, kdo je to, zakaj ne kandidira več v Avstriji in zakaj ankete njeni bivši avstrijski stranki NEOS zdaj kažejo boljše, ko Angelike Mlinar ni zraven," opozarja na pretirano nekritičnost do kandidatke SAB.

Po drugi strani pa je njega, vsaj med zadnjimi televizijskimi nastopi, presenetil Igor Šoltes. "Rad verjamem, da je bil všečen Desusovim mamicam, čeprav on mesečno zasluži do 20 tisoč evrov, one pa imajo 600 evrov pokojnine," karikira Požar in dodaja, da Slovenija, vsaj za zdaj, pač premore takšno volilno telo.

Tino Mamić predvsem ni zadovoljen z ravnjo prikazanega poznavanje globlje politične problematike Evropske unije: "Zdi se kot tekmovanje z naslovom: pokaži, kako malo znaš. Negativna kadrovska selekcija, ki vlada v slovenski politiki zadnja leta nas je pripeljala do absurda. Tako neizobraženih in nenačitahih politikov še v komunizmu nismo imeli." 

Primerjava napovedi sedežev med 10. in 24. majem


Podobno kot v anketi 10. maja smo sodelujoče analitike tudi tokrat prosili za napoved števila evroposlanskih sedežev po posameznih listah.

Tokratno je zanimivo primerjati z njihovo prvo napovedjo pred 14. dnevi, torej še v prvem delu volilne kampanje.



Iz grafa je razvidno, da so v tem obdobju poznavalci politike pomemben skok v možnostih za drugi sedež pripisali Socialnim demokratom in to na račun stranke Levica, ki so se ji možnosti za en sedež občutno zmanjšale.

Prav tako so analitiki pred koncem kampanje bolj skeptični do možnosti Igorja Šoltesa, da se na listi DeSUS-a vrne v Evropski parlament. Nekaj več, a še vedno zelo malo možnosti pa zdaj pripisujejo SAB (Mlinar) in SNS (Jelinčič).

Kakšna bo koalicija na ravni EU?


Analitike smo nadalje vprašali, kakšno povolilno koalicijo pričakujejo na evropski ravni. Mnenja o tem so razdeljena na minimalen mogoč način. Sedem sodelujočih poznavalcev politike namreč meni, da bo bodoča koalicija sestavljena iz zmernega desno-levega trojčka (EPP+S&D+ALDE), šest pa, da bomo dobili koalicijo Evropske ljudske stranke z eno levo in eno desno skupino.

Prav nihče ne pričakuje koalicije levo od sredine, torej brez EPP ali katere druge desne stranke, kot tudi ne, da formalne koalicije ne bo.

In kaj je zaznamovalo politično kampanjo v Sloveniji?


Za največ, to je šest političnih analitikov, je bila letošnja kampanja povprečna, za dva zanimiva, oziroma intenzivna, drugi so jo označili za nezanimivo, oziroma popolnoma nezanimivo.

Za Bojana Požarja je bila to najbolj intenzivna kampanja za evropske volitve doslej, kakršne še nismo doživeli. "Nekateri so jo ocenjevali za zgodovinsko, čeprav je ta ocena vsekakor pretirana," pravi Požar ter dodaja, da je bila tako vroča sicer tudi zato, ker je pri nas politična scena praktično ves čas na robu politične in medijske državljanske vojne.

In kaj jo je najbolj zaznamovalo?

"Tema migracij," pravita novinarja Reporterja Ivan Puc in Igor Kršinar.

Z njima se strinja direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk: "če ne bi bilo migracij, bi bila to ena bolj dolgočasnih kampanj."

Sebastjan Jeretič izpostavlja medlost medijskega pokrivanja kampanje, saj je po njegovem večina medijev odpirala predvsem banalna vprašanja, kot so denimo plače. "Medtem ko so resna vsebinska vprašanja bolj ali manj ignorirali, navkljub poskusom nekaterih strank, da bi govorile o gospodarskem in socialnem razvoju ter krepitvi evropske identitete," pravi.

Strokovnjak za politični marketing še dodaja, da je z vidika stroke za kampanje bilo videti nekaj kreativnih utrinkov redkih strank.

"Kampanjo predvsem "odlikuje" izrazito neenakopravna zastopanost parlamentarnih in neplarlamentarnih strank v skoraj vseh medijih in bistveno manjši obseg oglaševanja, kar lahko nakazuje tudi na finančno podhranjenost večine političnih strank," opozarja profesor politologije s FDV. dr. Miro Haček.

"Da ljudje ne vedo, kaj je bistvo EU, je razumljivo. Da pa kandidati za EP tega ne vedo, je pa velika sramota," je do splošne ravni razgledanosti pretendentov za evroposlanska mesta kritičen Tino Mamić.

Dr. Miro Haček je še dobil vtis, da si stranke - zlasti koalicijske - te predvolilne kampanje niti niso želele, hkrati pa imajo v njej več za izgubiti kot pridobiti. Hkrati je bila kampanja, kot vedno doslej, prežeta tudi z notranjepolitičnimi temami in bo, bolj kot na razmerje sil v EU parlamentu, vplivala na povolilna politična razmerja v Sloveniji.

Bojan Požar pa izpostavlja še, da kampanjo zaznamuje tudi to, da je neodločena do zadnjega.

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike