Zakaj varstvo pri delu?
POSLUŠAJ ČLANEK
Področje varnosti in zdravja pri delu za večino delodajalcev predstavlja zgolj nujno (v večini nepotrebno) obremenitev. Normativna ureditev pri nas nalaga vsem delodajalcem, da to področje uredijo, predvsem da sprejmejo določene dokumente in izvajajo druge ukrepe, od katerih je najbolj poznano usposabljanje zaposlenih.
Če želimo vsaj okvirno razumeti področje varnosti in zdravja pri delu, moramo najprej poznati kakšen je namen in cilj izvajanja vseh ukrepov. Ki so pri nas, na žalost ali na srečo, zakonsko obvezujoči za vse delodajalce. V ospredju vseh prizadevanj je seveda človek, oseba ki opravlja določeno delo, za katerega je tudi plačan in mu v zvezi s tem pripadajo vse ostale pravice. Zaposlena oseba je posameznik, pri katerem moramo upoštevati vse fizične, psihične, duhovne in socialne komponente.
Na drugi strani imamo delodajalca, ki poskuša z vključevanjem in upravljanjem vseh možnih dejavnikov izvajati neko dejavnost, katerih cilj je zadovoljna stranka. Prva in glavna skrb področja varnosti in zdravja pri delu je, da vsak zaposleni ob upokojitvi ne bo trpel posledic opravljanja svojega dela na svojem zdravju. Na žalost še vedno obstajajo tudi dela in delovna mesta, pri katerih obstaja nevarnost hujših poškodb ali celo izgube življenja.
V čisto praktičnem smislu lahko področje varnosti in zdravja obravnavamo kot vsako drugo zavarovalniško dejavnost. Delodajalec preko sistema pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja vplačuje redne mesečne premije. V primeru nesrečnih dogodkov, zaradi katerih je potrebno zdravljenje, rehabilitacija ali celo predčasna upokojitev, stroškov zaradi tega ne bo nosil delodajalec, ampak katera od paradržavnih zavarovalnic.
V primeru dodatnih komercialnih zavarovanj se seveda vključijo tudi druge zavarovalnice. V kolikor delodajalec ni storil vsega kar bi moral in kar bi lahko, da do nesrečnega dogodka ne bi prišlo, zavarovalnice seveda zavrnejo plačilo stroškov zdravljenja in drugih nadomestil.
Skladno z razvojem posamezne države upada delež proizvodnih dejavnosti in narašča delež storitvenih. To pomeni, da zaposleni vse manj opravljajo fizična dela, vse bolj pa intelektualna. Skladno s tem upada tudi delež fizičnih poškodb, ki nastanejo zaradi opravljanja dela, narašča pa število psihosocialnih in drugih obolenj. Te na koncu privedejo do skoraj enakega rezultata – zaposleni ni sposoben opravljati svojega dela.
Zaradi vseh teh dejavnikov in sprememb v družbi se teža aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu vse bolj prevešajo v celostno skrb za posameznika. Tako se s programi promocije zdravja in drugimi ukrepi spodbuja in motivira zaposlene k celostni skrbi za svoje zdravje. Spodbuja se zdrav način življenja tako na delovnem mestu, kot v prostem času. Kar je seveda plemenit cilj tako za posameznika, za delodajalca kot za celotno družbo.
Vsak dan se soočamo z mnogimi spremembami, ki ključno vplivajo na naše življenje. Predvsem digitalizacija in tehnološki razvoj avtonomnih sistemov naj bi privedel do tega, da bo večina poklicev, kot jih poznamo danes, v prihodnosti nepotrebnih. Nekatere napovedi se obračajo v smer, da si bomo morali v prihodnosti svoj poklic praktično na novo izmisliti, ga iznajti. Na način, da bomo ponujali storitve ki še ne obstajajo, niti v tistem danem trenutku še ni kupcev, uporabnikov teh storitev.
Večina dela bo v prihodnosti najbrž res avtomatizirana, delo bodo opravljali roboti ali na drugi strani neka oblika umetne inteligence. Seveda je zelo težko napovedovati spremembe, velika verjetnost pa je da bo človeški faktor ostal ključen in nujno potreben predvsem pri kreiranju in upravljanju dela drugih sistemov. Kreativnosti zaenkrat še ne znamo sprogramirati, ne znamo je napovedati, predvsem pa jo zelo težko kakovostno spodbujamo.
Tukaj se najbrž kažejo največji izzivi področja varnosti in zdravja pri delu v prihodnosti. Kako ustvariti takšno delovno okolje, da bodo zaposleni lahko optimalno kreativni in ustvarjalni, da bodo lahko v nekem zelo prilagojenem okolju sposobni izražati svoje najboljše ideje in jih tudi uresničevati? Seveda da ob tem ne trpijo kakršnihkoli posledic dela na svojem zdravju.
Smisel
Če želimo vsaj okvirno razumeti področje varnosti in zdravja pri delu, moramo najprej poznati kakšen je namen in cilj izvajanja vseh ukrepov. Ki so pri nas, na žalost ali na srečo, zakonsko obvezujoči za vse delodajalce. V ospredju vseh prizadevanj je seveda človek, oseba ki opravlja določeno delo, za katerega je tudi plačan in mu v zvezi s tem pripadajo vse ostale pravice. Zaposlena oseba je posameznik, pri katerem moramo upoštevati vse fizične, psihične, duhovne in socialne komponente.
Na drugi strani imamo delodajalca, ki poskuša z vključevanjem in upravljanjem vseh možnih dejavnikov izvajati neko dejavnost, katerih cilj je zadovoljna stranka. Prva in glavna skrb področja varnosti in zdravja pri delu je, da vsak zaposleni ob upokojitvi ne bo trpel posledic opravljanja svojega dela na svojem zdravju. Na žalost še vedno obstajajo tudi dela in delovna mesta, pri katerih obstaja nevarnost hujših poškodb ali celo izgube življenja.
Prva in glavna skrb področja varnosti in zdravja pri delu je, da vsak zaposleni ob upokojitvi ne bo trpel posledic opravljanja svojega dela na svojem zdravju
Zavarovanje
V čisto praktičnem smislu lahko področje varnosti in zdravja obravnavamo kot vsako drugo zavarovalniško dejavnost. Delodajalec preko sistema pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja vplačuje redne mesečne premije. V primeru nesrečnih dogodkov, zaradi katerih je potrebno zdravljenje, rehabilitacija ali celo predčasna upokojitev, stroškov zaradi tega ne bo nosil delodajalec, ampak katera od paradržavnih zavarovalnic.
V primeru dodatnih komercialnih zavarovanj se seveda vključijo tudi druge zavarovalnice. V kolikor delodajalec ni storil vsega kar bi moral in kar bi lahko, da do nesrečnega dogodka ne bi prišlo, zavarovalnice seveda zavrnejo plačilo stroškov zdravljenja in drugih nadomestil.
Celostna skrb
Skladno z razvojem posamezne države upada delež proizvodnih dejavnosti in narašča delež storitvenih. To pomeni, da zaposleni vse manj opravljajo fizična dela, vse bolj pa intelektualna. Skladno s tem upada tudi delež fizičnih poškodb, ki nastanejo zaradi opravljanja dela, narašča pa število psihosocialnih in drugih obolenj. Te na koncu privedejo do skoraj enakega rezultata – zaposleni ni sposoben opravljati svojega dela.
Zaradi vseh teh dejavnikov in sprememb v družbi se teža aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu vse bolj prevešajo v celostno skrb za posameznika. Tako se s programi promocije zdravja in drugimi ukrepi spodbuja in motivira zaposlene k celostni skrbi za svoje zdravje. Spodbuja se zdrav način življenja tako na delovnem mestu, kot v prostem času. Kar je seveda plemenit cilj tako za posameznika, za delodajalca kot za celotno družbo.
Vizija
Vsak dan se soočamo z mnogimi spremembami, ki ključno vplivajo na naše življenje. Predvsem digitalizacija in tehnološki razvoj avtonomnih sistemov naj bi privedel do tega, da bo večina poklicev, kot jih poznamo danes, v prihodnosti nepotrebnih. Nekatere napovedi se obračajo v smer, da si bomo morali v prihodnosti svoj poklic praktično na novo izmisliti, ga iznajti. Na način, da bomo ponujali storitve ki še ne obstajajo, niti v tistem danem trenutku še ni kupcev, uporabnikov teh storitev.
Večina dela bo v prihodnosti najbrž res avtomatizirana, delo bodo opravljali roboti ali na drugi strani neka oblika umetne inteligence. Seveda je zelo težko napovedovati spremembe, velika verjetnost pa je da bo človeški faktor ostal ključen in nujno potreben predvsem pri kreiranju in upravljanju dela drugih sistemov. Kreativnosti zaenkrat še ne znamo sprogramirati, ne znamo je napovedati, predvsem pa jo zelo težko kakovostno spodbujamo.
Tukaj se najbrž kažejo največji izzivi področja varnosti in zdravja pri delu v prihodnosti. Kako ustvariti takšno delovno okolje, da bodo zaposleni lahko optimalno kreativni in ustvarjalni, da bodo lahko v nekem zelo prilagojenem okolju sposobni izražati svoje najboljše ideje in jih tudi uresničevati? Seveda da ob tem ne trpijo kakršnihkoli posledic dela na svojem zdravju.
Avtor besedila je Matic Jesenšek
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
oakhrast
V obdobju, ko sem bil še zaposlen, smo morali vsake toliko časa vsi opraviti, še prej pa prisluhniti strokovnjaku za varnost pri delu test, da obvladamo varno delo. Neumnost in nepotrebnost je bila v tem, da smo opravljali vsakodnevno intelektualno delo, testirani pa smo bili tudi o primerih, ko se izlije kislina ali pa če se pregreje olje v ponvi in kako se ravna ob uhajanju strupenih plinov. Pri reševanju testa smo se lahko posvetovali z sosedom in celo s predavateljem. Smiselnost tega in takšnih usposabljanj je sama sebi namen in za trošenje sredstev v prazno. Menim, da je takšnih anomalij v naših sistemih še ogromno. V nebo vpijoč je primer ZZZS, pa dvakratno plačevanje cestnine za motorna vozila. Bog pomagaj našim odločevalcem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.