Zakaj v SMC menijo, da bi bilo dobro legalizirati marihuano in kaj nas o tem uči primer Nizozemske

POSLUŠAJ ČLANEK
Zakon, ki so ga spisali v Odvetniški pisarni Jadek in Pensa d.o.o., je bil pripravljen na osnovi civilne iniciative legalizirajmo.si, ki jo podpirata stranka Pirati in podmladek SMC Krog mladih SMC.

V predlogu zakona kot cilje nove ureditve navajajo izboljšanje varnosti državljanov Republike Slovenije: tako tistih, ki marihuano uživajo kot tudi tistih, ki tega ne počnejo. Z urejenim trgom naj bi se zmanjšale možnosti zastrupitve uživalcev, saj bi ti uživali marihuano iz nadzorovane pridelave. Več bi bilo tudi programov, ki bi izobraževali o škodljivih učinkih rabe izdelkov s povišanim THC.

Ker bi se ob tem zmanjšal črni trg, bi se nabralo več davkov, prav tako pa bi se razbremenilo delo policije, ki bi se lahko posvečala pomembnejšim nalogam. Z razvojem industrije, ki bi se ukvarjala s pridelavo in predelavo marihuane, bi ustvarili nova delovna mesta. Tako bi z legalizacijo marihuane pridobili tudi tisti, ki je ne uživajo.

Ker so zakon vložili par mesecev pred volitvami, praktično ni realnih možnosti, da bi šel pravočasno skozi parlamentarno proceduro, kar kaže na to, da gre za nabiranje političnih točk. Glavni poslanec, ki bo sodeloval pri delu odborov DZ in s predlagateljem (stranka Pirati) pa je bivši stand-up komik Simon Zajc (SMC).

Argumenti, ki jih navajajo v prid legalizaciji marihuane


V predlogu zakona pišejo, da je zaradi prepovedi marihuane obremenjen pravosodni sistem. Policija je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve leta 2015 obravnavala 3730 kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, od tega kar 2592 kršitev zaradi konoplje. Med temi kršitelji so tudi uporabniki, ki konopljo uporabljajo zgolj v rekreativne namene in s svojim obnašanjem (po mnenju predlagatelja) ne ogrožajo nikogar.

S trenutno ureditvijo ostaja neizkoriščen tudi velik gospodarski potencial, ki ga imajo izdelki z višjo vsebnostjo THC, menijo predlagatelji. Pri tem je govora predvsem o industriji izdelkov s povečano stopnjo THC in nova delovna mesta. Črni trg v Sloveniji naj bi bil na tem področju vreden 21 milijonov evrov letno. Če bi bilo področje legalizirano in regulirano bi se iz naslova trošarin v državno blagajno nateklo 15 milijonov evrov letno.

Po mnenju predlagateljev prepoved izdelkov z višjo vsebnostjo THC ni smiselna s stališča javnega zdravja. Primera smrti zaradi THC v Sloveniji ne beležijo, česar pa ne moremo trditi za tobačne izdelke (10 smrti na dan) in alkohol. Je pa po mnenju predlagateljev zaradi neosveščenosti vedno več zastrupitev z izdelki s povišano stopnjo THC. V letu 2015 so jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 64. Ta številka bi se, pravijo, z legalizacijo marihuane zmanjšala.

Zakon predvideva gojenje marihuane za osebne namene ter tudi sistem licenc za večje pridelovalce. Predvideno je tudi inšpekcijski nadzor nad izdelki s povišano vsebnostjo THC.

Kakšne pa so posledice legalizacije marihuane?


Marihuana je v Amsterdamu za rekreativne namene legalna že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času se je v mestu močno razvil marihuana turizem, ki domačinom ni niti malo všeč. Turisti v mestu ne občudujejo znamenitosti, ampak obiščejo "coffee shops" ter se prepustijo omami marihuane. Oblasti so v Amsterdamu močno otežile odpiranje novih "coffee shops", prav tako pa upada število starih. V mestu je 167 prodajaln marihuane, kar je pol manj kot jih je bilo pred dvajsetimi leti.

V Maastrichtu so je stopnja kriminala v času legalizacije marihuane potrojila. Oblasti so zato leta 2011 sprejele ukrepe, ki so nakup marihuane omogočale samo osebam z nizozemskim, belgijskim in nemškim državljanstvom. Leta 2015 so na Univerzi v Maastrichtu izvedli zanimivo raziskavo med skupinama študentov, ki so do marihuane lahko dostopali legalno in tistimi, ki tega niso mogli. Izsledki raziskave so pokazali, da so študentje, ki do marihuane niso več mogli dostopati legalno, dosegali bistveno boljše akademske rezultate, kot tisti, ki so marihuano lahko kupili legalno.

Po neki drugi raziskavi, ki jo navajajo tudi predlagatelji slovenskega zakona, so v ameriški zvezni državi Kolorado od legalizacije marihuane zaznali 13 % upad prodaje alkohola, zmanjšalo pa se je tudi število smrti zaradi prevelikega odmerka opiatov.

Med mlajšimi odrasli (od 16 do 34 let) v Sloveniji 10,3% mladih uporablja marihuano, na Nizozemskem je v isti starostni skupini 16,1%.

Zakon, ki ga predlaga SMC, nikjer ne vsebuje podatkov in predvidevanja o morebitnih posledicah legalizacije za turizem. Slovenija bi tako lahko postala priljubljena turistična točka, za uživalce marihuane. To pa seveda ne prinese samo novih sredstev v proračun, ampak tudi težave s turisti, ki pod vplivom THC razgrajajo po mestu. Take težave so vedno bolj pogoste v Amsterdamu, kjer poostrujejo zakonodajo s področja marihuane ter se trudijo turistom mesto približati še kako drugače in ne samo s "coffee shops".

Vsak četrti Evropejec je že poskusil marihuano


Ocenjuje se, da je 87,7 milijona odraslih v Evropi (15–64 let) ali 26,3 % te starostne skupine enkrat v življenju že poskusilo konopljo. Od tega jih je po ocenah 17,1 milijona mladih Evropejcev (15–34 let) ali 13,9 % te starostne skupine uporabilo konopljo v zadnjem letu, pri čemer jih je bilo 10 milijona starih od 15 do 24 let (17,7 %
te starostne skupine). Stopnje razširjenosti uporabe konoplje med mladimi, starimi od 15 do 34 let, v zadnjem letu se gibljejo od 3,3 % v Romuniji do 22 % v Franciji. Med mladimi, ki so konopljo uporabili v zadnjem letu, je razmerje med moškimi in ženskami dva proti ena.

Na podlagi raziskav med splošnim prebivalstvom se ocenjuje, da je skoraj 1 % odraslih Evropejcev dnevnih ali skoraj dnevnih uporabnikov konoplje, kar pomeni, da so konopljo v zadnjem mesecu dnevno uporabljali 20 dni ali več. Približno 30 % jih je starejših uporabnikov drog, starih med 35 in 64 let, več kot tri četrtine jih je moškega spola.

Skupno se je število uporabnikov, ki so se začeli prvič zdraviti zaradi težav, povezanih s konopljo, s 43 000 leta 2006 povečalo na 76 000 leta 2015. K temu povečanju je morda pripomoglo več dejavnikov, vključno z večjo razširjenostjo uporabe konoplje med splošnim prebivalstvom, povečanjem števila intenzivnih uporabnikov, dosegljivost proizvodov z močnejšim učinkom, povečanjem števila napotitev na zdravljenje in višjo ravnjo njegovega zagotavljanja.

Kokain je najpogosteje uporabljan prepovedan stimulans v Evropi, pri čemer je njegova uporaba bolj razširjena v južnih in zahodnih državah. Med rednimi uporabniki je mogoče na
splošno razlikovati med bolj socialno integriranimi uporabniki, ki pogosto vdihavajo kokain v prahu (kokain hidroklorid), in marginaliziranimi uporabniki drog, ki si vbrizgavajo kokain ali kadijo crack (baza kokaina) in včasih zraven uporabljajo opioide

Ocenjuje se, da je 17,5 milijona odraslih v Evropi (15–64 let) ali 5,2 % te starostne skupine enkrat v življenju že poskusilo kokain. Med njimi je približno 2,3 milijona mladih
odraslih, starih od 15 do 34 let (1,9 % te starostne skupine), ki so to drogo uporabili v zadnjem letu

Le Irska, Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo poročajo o najmanj 2,5-odstotni razširjenosti uporabe kokaina med mladimi odraslimi v zadnjem letu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike