Zakaj si je Evropska unija tako oddahnila ob izvolitvi Joea Bidena

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
S 75 milijoni glasov je Joe Biden dobil predsedniške volitve v Združenih državah Amerike (ZDA) in s tem pomiril večji del Zahoda. Zaradi daljšega štetja volilnih glasov kot pri prejšnjih volitvah so voditelji zahodnih demokracij šele pred nekaj dnevi začeli čestitati zmagovalcu predsedniških volitev.

A podpora vodilnih evropskih državnikov ne izhaja iz domnevne kulturne vojne, ampak iz Bidnovih predvolilnih obljub in Trumpovih napak na področju zunanje politike. Večina evropskih politikov sedaj upa, da bo Biden spet začel sodelovati z Zahodnimi državami in s tem končal samotno pot, ki jo je začel njegov predhodnik.

»Prišli smo nazaj,« je povedal novo izvoljeni predsednik ZDA, ko je nagovarjal svoje podpornike v domači zvezni državi Delaware. Slogan, ki ga je 7. novembra izgovoril Biden, ni bil namenjen samo ZDA, ampak celotnemu svetu. Z nastopom Bidnove administracije lahko pričakujemo aktivnejšo in bolj kooperativno ameriško diplomacijo v podobni izvedbi, kot jo je imela v Obamovih mandatih med leti 2008 in 2016.

Zato ni nobeno presenečenje, da je večina svobodnega sveta pozdravila Bidnovo zmago. Medtem, ko so voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije čestitali novemu predsedniku in mu izrazili svojo podporo, s čemer so si odprli prostor za sodelovanje v naslednjih letih, pa so nekateri evropski voditelji postavili svojo ideologijo pred krepitvijo odnosov svojih držav z ZDA in do konca sledili predsedniku Trumpu. Med temi državami se je znašla tudi Slovenija, saj je naš predsednik vlade v zadnjem tednu večkrat komentiral ameriško politiko, podprl Trumpa in ga tudi priznal kot zmagovalca volitev.

Čeprav je kasneje svoje stališče nekoliko spremenil, je verjetno vsaj začasno ohladil odnose z novo administracijo. To so potem skušali uravnotežiti predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in minister za obrambo Matej Tonin, ki so v svojih izjavah pozdravili Bidnovo zmago in s tem vsaj malo popravili vtis.
Če upoštevamo vse te poteze in Trumpove osebne pohvale Erdogana in Putina, potem ni težko razumeti, zakaj je večina evropskih voditeljev pozdravila Bidenovo zmago,

Uspehi in porazi Trumpove diplomacije


Morda so vas zadnji stavki presenetili, a na politično dogajanje v ZDA ne smemo gledati skozi ideološka očala, ampak predvsem v luči vodilne vloge ZDA v svetu. Pri tem moramo čestitati predsedniku Trumpu zaradi treh velikih dosežkov njegove administracije. Prva in najpomembnejša Trumpova odločitev je bila sprememba ameriških odnosov do Kitajske. Ta je s povišanjem carin sprožila hladno gospodarsko vojno med ZDA in Kitajsko. Oster odnos do Kitajske se je stopnjeval skozi ves Trumpov mandat in prišel do končnega uspeha letos poleti s pristopom številnih držav k paktu proti kitajski 5G infrastrukturi. Poleg tega se je tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo avgusta ustavil v Sloveniji in otoplil odnose ZDA z našo državo.

Drugi uspeh Trumpa je vojaško oživetje Evrope. Morda bolj posredno kot neposredno je odhajajoči ameriški predsednik uspel prepričati evropske članice zveze NATO, da so začele zviševati svoje obrambne proračune. To usmeritev je sprejela tudi naša sedanja vlada. Zadnji večji uspeh Trumpa je povezan z Izraelom. V zadnjih dveh letih je Trump uspešno prepričal nekaj držav naj priznajo Jeruzalem kot glavno mesta Izraela. Poleg tega pa prepričal tri arabske države (Sudan, Bahrajn in Združene arabske emirate), da so priznali Izrael kot državo, kar se je zgodilo prvič po letu 1979.

Kljub tem uspehom pa je bila za Evropo Trumpova osebna diplomacija katastrofalna. V istem času, ko so ZDA pričele višati carine s Kitajsko, so na podlagi impulzivne odločitve predsednika Trumpa uvedla carine nad Evropo. V istem času je Trump tudi umaknil ZDA iz Pariškega klimatskega sporazuma.

A to ni bi edini primer, ko je Trump pustil Evropo na cedilu. Jeseni 2019 se je Trump odločil za umik čet iz Sirije in s tem prepustil Sirce in Kurde same proti Turčiji in ostankom ISIS. To je sprožil nov val beguncev proti Evropi, hkrati pa omogočilo preživetje številnih islamskih radikalnežev, ki so potem prav tako odšli proti Evropi.

Trumpovo prijateljevanje z Erdoganom se ni končalo pri Siriji, ampak se je nadaljevalo z grško-turškim sporom. Brez posredovanje francoske mornarice bi ostala Ciper in Grčija osamljena, tako pa je ameriško pomoč nadomestila Francija. Zadnji nož, ki ga je Trump zabodel v hrbet Evrope, je bil njegov molk pri nedavni azerbajdžanski in turški invaziji v Krščanski armenski Gornji Karabah.

Če upoštevamo vse te poteze in Trumpove osebne pohvale Erdogana in Putina, potem ni težko razumeti, zakaj je večina evropskih voditeljev pozdravila Bidenovo zmago, saj ta verjetno pomeni vrnitev ZDA v mednarodno skupnost s politiko, kjer pričakujejo, da bo delovala kot zanesljiv in manj  nestanoviten partner Zahodnih držav.
Po zmagi Joesepha Bidna bodo ZDA verjetno spet postavile svoje tradicionalne evropske zaveznike na prvo mesto.

Z Bidnom spet enoten pristop Zahoda?


Po zmagi Joesepha Bidna bodo ZDA verjetno spet postavile svoje tradicionalne evropske zaveznike na prvo mesto. Poleg tega ima Biden veliko manj kompromitirano pozicijo glede Kitajske in Rusije, kot jo je imel Trump. Ta naj bi imel po poročilih bivših članov njegove vlade bančne račune na Kitajskem, kjer naj bi skrival svoj denar pred ameriškimi davki. Biden kot kaže nima nobenih podobnih povezav z Rusijo ali Kitajsko. Zato ni presenetljivo, da bo Biden iskal skupno zunanjo politiko Zahoda proti Rusiji in Kitajski, poleg tega pa bo vrnil ZDA v Pariški sporazum o klimatskih spremembah. Veliko bo odvisno tudi od novega državnega sekretarja, ki bo vodil ameriško diplomacijo.

Po poročanju italijanskega časopisa Il Corriere bo Biden nadaljeval Trumpovo politiko proti kitajskemu Huaweiu, čeprav bo pri tem uporabljal manj agresivno retoriko. Pričakovati je treba, da bo nova administracija veliko bolj prisotna pri mednarodnem dogajanju v zvezi z Rusijo.

Po drugi strani pa je Bidnova izvolitev dobrodošla za pogajanja med EU Veliko Britanijo za dogovor o Brexitu. Joe Biden je že med volilno kampanjo omenil napake britanske vlade in opozoril Borisa Johnsona, naj ne pričakuje trgovinskih pogajanj z ZDA brez sklenjenega dogovora z EU. Nekatere britanske politike je Biden z temi izjavami že prestrašil, še posebej ker je katolik in izhaja iz irske imigrantske družine.

Evropa si je torej nekoliko oddahnila ob zmagi Bidena, ker ta pomeni vrnitev normalnosti in dobrih odnosov med Zahodnimi državami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike