Zakaj se zatika z "Ivano Orleansko" na čelu Slovenske vojske?
Priznam, in to brez dlake na jeziku, da ženski na ključnih položajih v vojski nisem naklonjena. Nekako se mi zdi, da je bila Ivana Orleanska (Jeanne d'Arc) ena sama, in da se kakšna podobna poveljnica do danes sploh še ni rodila.
Če me spomin ne vara, pa mislim, da me ne, naše prednice v zadnjih 100 letih takšni, vojaško obarvani slavi, niso bile naklonjene. V času NOB jih je bilo sicer kar nekaj, ki so imele najvišje čine. Pomnijo se komisarke, kakršna je bila Milja, ki je po besedah pričevalcev živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane. »Bila je s satansko domišljijo nadarjena strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne likvidacije narodnih izdajalcev spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,« je zapisal Zoran Božić.
V JLA o ženskah na vodilnih mestih ni bilo ne duha ne sluha. Kar se danes sliši malo čudno, ker o času pokojne države ohranjamo toliko solzavo lepih, že kičastih spominov!
Leta 1985 se je vseeno rodila najbolj slavna vojaška himna Naša draga Lidija izpod peresa Zorana Predina. Njena zgodba je povezana z dekleti, ki so se odločila za prostovoljno vojaško usposabljanje v JLA v letih 1983 do 1985. Velik del slovenske javnosti prvim JLA vojakinjam ni bil naklonjen. Če je zaupati mojemu zgodovinskemu spominu, so se moški iz vojakinj norčevali, marsikatera ženska pa bi bila z veseljem na njihovem mestu! To so bili časi, ko je bil poniževalen odnos do žensk še nekaj čisto vsakdanjega.
Oktobra 2014, ko so vojakinje postale v Slovenski vojski nekaj čisto običajnega, je nek uporabnik na portalu Med over net postavil zanimivo vprašanje: "Kakšne ženske gredo v vojsko in policijo?''
Eden od odgovorov se je glasil:''Ok, za policijo še razumem, če delajo kot kriminalistke, da se ukvarjajo recimo z žrtvami, z otroki in ženskami, ampak da se pa tam kurčijo v uniformi mi je pa mimo. Še bolj čudne so pa vojakinje - to so za moje pojme možače. Potem pa jamrajo, da jih vojaki in častniki nadlegujejo. Ja, kaj pa pričakujejo, ena baba na 200 moških, itak, da jo bodo nadlegovali. Pa saj zaradi tega je verjetno šla v vojsko, zdaj se pa spreneveda. V rudnik pa ne bi šle delat, pa tako kričijo o enakopravnosti.''
Ostali komentarji so tako hudi, da se jih ne bi drznila objaviti.
V času (november 2018), ko je namestnica načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc s povišanjem v čin generalmajorke, postala ženska z najvišjim činom v Slovenski vojski doslej, je bilo v slovenski vojski zaposlenih 128 častnic, 163 podčastnic, 199 vojaških uslužbenk in 188 civilnih oseb ženskega spola. Slovenija pa se je povzpela proti samemu vrhu med državami Nata po deležu vključenosti žensk v oborožene sile.
O nič kaj rožnatem položaju vojakinj praktično največ izvemo iz ameriških filmov. Od blizu poznam zgolj eno ali dve osebni, zelo pretresljivi slovenski ženski zgodbi. Ločitev od doma, otrok in moža je skalilo medsebojne družinske odnose. Ko sta se začeli spopadati še z ljubosumjem, tudi družinskim nasiljem, nerazumevanjem, psihičnimi težavami, jima ni bilo lahko. Nista mi pa povedali, ali je bilo s prihodom šefice za vojakinje kaj bolje poskrbljeno.
Ko smo dobili slovensko različico Ivane Orleanske, so mnogi, tudi mediji, skakali do stropa od ponosa. Jaz nisem. Moje temne slutnje so se kmalu izkazale za utemeljene. Konec marca letos je televizija Slovenija že poročala, da se generalmajorka Alenka Ermenc zaradi bolniške odsotnosti ni udeležila dveh pomembnih dogodkov v marcu. Hkrati se je začelo na glas šepetati o nesoglasjih med predstavniki Slovenske vojske in ministrstva za obrambo. Bojan Požar pa je marsikoga šokiral z novico, da naj bi imela gospa generalmajorka ''resne psihične težave'', zaradi česar ga je ta kazensko ovadila policiji.
''Generalštab Slovenske vojske v poročilu o pripravljenosti SV ocenjuje stopnjo zmožnosti za delovanje v miru s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa z oceno nezadostno,'' je ob prejemu poročila na začetku aprila pojasnil predsednik republike Borut Pahor.
Ogovarjanja, da je generalmajorka nemogoča, neodločna, zajedljiva, maščevalna, pa kar nočejo in nočejo ponehati. Kopja, ki jih je dotična metala vse križem, so se (ne)upravičeno lomila tudi na ramenih nekdanjega poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca. Na zaslišanju pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je pokazalo, da po krivici, saj ni neprimerno govoril o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba, prav tako ni bil odgovoren za nočno streljanje na vadišču na Počku.
Gospa pa je še zmeraj ''vihtela žago'' in odžagala tudi dolgoletnega predstavnika vojske za stike z javnostjo, Simona Koreza. Kakšna je bila pri tem vojaškem opustošenju vloga vojaške obveščevalne službe in ministra za obrambo Karla Erjavca, se (še) ne ve. Kot se še zmeraj točno ne ve, kdo v tem javnem pranju umazanega vojaškega spodnjega perila pije in kdo plača.
Kot čisto običajna državljanka, ki še ni pozabila na dotrajano opremo navadnih vojakov, pa na njihove mizerne plače ter šikaniranja, me zelo skrbi, da drži, da riba, ki plava v vojaških vodah, najbolj smrdi in zaudarja prav pri glavi.
Kljub osebnemu prepričanju, da so ženske, ki bi bile sposobne voditi vojsko, zelo redke, bi popustila, če bi to bila oseba, ki bi se ponašala ne le s strokovnostjo in znanjem – tudi praktičnim, temveč tudi z lastnostmi, ki bi jo označevale za Človeka z veliko začetnico, takšnega, ki mu zaupajo ne samo vojaki, temveč tudi državljani.
Če kje, je prav v vojski zaupanje izjemnega pomena!
Tale babji ravs, ki ga spremljamo, nam je le v pogubo! A ker je v vsaki še tako slabi stvari nekaj dobrega, nas je tudi ta ravs prepričal, da tisti in tiste, ki niso sposobni narediti reda, v vojski ali na ministrstvu za obrambo, tam nimajo kaj iskati.
Še sreča, da ne poznam podrobnosti, kot jih poznajo člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb! Verjetno bi, če bi jih ljudstvo poznalo, začelo že včeraj zidati bunkerje, ker se lahko v kaosu, kakršnega vidimo ''od zunaj'', teoretično zakuha čisto vse.
Če me spomin ne vara, pa mislim, da me ne, naše prednice v zadnjih 100 letih takšni, vojaško obarvani slavi, niso bile naklonjene. V času NOB jih je bilo sicer kar nekaj, ki so imele najvišje čine. Pomnijo se komisarke, kakršna je bila Milja, ki je po besedah pričevalcev živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane. »Bila je s satansko domišljijo nadarjena strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne likvidacije narodnih izdajalcev spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,« je zapisal Zoran Božić.
V JLA o ženskah na vodilnih mestih ni bilo ne duha ne sluha. Kar se danes sliši malo čudno, ker o času pokojne države ohranjamo toliko solzavo lepih, že kičastih spominov!
Leta 1985 se je vseeno rodila najbolj slavna vojaška himna Naša draga Lidija izpod peresa Zorana Predina. Njena zgodba je povezana z dekleti, ki so se odločila za prostovoljno vojaško usposabljanje v JLA v letih 1983 do 1985. Velik del slovenske javnosti prvim JLA vojakinjam ni bil naklonjen. Če je zaupati mojemu zgodovinskemu spominu, so se moški iz vojakinj norčevali, marsikatera ženska pa bi bila z veseljem na njihovem mestu! To so bili časi, ko je bil poniževalen odnos do žensk še nekaj čisto vsakdanjega.
Oktobra 2014, ko so vojakinje postale v Slovenski vojski nekaj čisto običajnega, je nek uporabnik na portalu Med over net postavil zanimivo vprašanje: "Kakšne ženske gredo v vojsko in policijo?''
Eden od odgovorov se je glasil:''Ok, za policijo še razumem, če delajo kot kriminalistke, da se ukvarjajo recimo z žrtvami, z otroki in ženskami, ampak da se pa tam kurčijo v uniformi mi je pa mimo. Še bolj čudne so pa vojakinje - to so za moje pojme možače. Potem pa jamrajo, da jih vojaki in častniki nadlegujejo. Ja, kaj pa pričakujejo, ena baba na 200 moških, itak, da jo bodo nadlegovali. Pa saj zaradi tega je verjetno šla v vojsko, zdaj se pa spreneveda. V rudnik pa ne bi šle delat, pa tako kričijo o enakopravnosti.''
Ostali komentarji so tako hudi, da se jih ne bi drznila objaviti.
Ko smo dobili slovensko različico Ivane Orleanske, so mnogi, tudi mediji, skakali do stropa od ponosa. Jaz nisem. Moje temne slutnje so se kmalu izkazale za utemeljene.
V času (november 2018), ko je namestnica načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc s povišanjem v čin generalmajorke, postala ženska z najvišjim činom v Slovenski vojski doslej, je bilo v slovenski vojski zaposlenih 128 častnic, 163 podčastnic, 199 vojaških uslužbenk in 188 civilnih oseb ženskega spola. Slovenija pa se je povzpela proti samemu vrhu med državami Nata po deležu vključenosti žensk v oborožene sile.
O nič kaj rožnatem položaju vojakinj praktično največ izvemo iz ameriških filmov. Od blizu poznam zgolj eno ali dve osebni, zelo pretresljivi slovenski ženski zgodbi. Ločitev od doma, otrok in moža je skalilo medsebojne družinske odnose. Ko sta se začeli spopadati še z ljubosumjem, tudi družinskim nasiljem, nerazumevanjem, psihičnimi težavami, jima ni bilo lahko. Nista mi pa povedali, ali je bilo s prihodom šefice za vojakinje kaj bolje poskrbljeno.
Slovenska Ivana Orleanska, ki to ni
Ko smo dobili slovensko različico Ivane Orleanske, so mnogi, tudi mediji, skakali do stropa od ponosa. Jaz nisem. Moje temne slutnje so se kmalu izkazale za utemeljene. Konec marca letos je televizija Slovenija že poročala, da se generalmajorka Alenka Ermenc zaradi bolniške odsotnosti ni udeležila dveh pomembnih dogodkov v marcu. Hkrati se je začelo na glas šepetati o nesoglasjih med predstavniki Slovenske vojske in ministrstva za obrambo. Bojan Požar pa je marsikoga šokiral z novico, da naj bi imela gospa generalmajorka ''resne psihične težave'', zaradi česar ga je ta kazensko ovadila policiji.
''Generalštab Slovenske vojske v poročilu o pripravljenosti SV ocenjuje stopnjo zmožnosti za delovanje v miru s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa z oceno nezadostno,'' je ob prejemu poročila na začetku aprila pojasnil predsednik republike Borut Pahor.
Ogovarjanja, da je generalmajorka nemogoča, neodločna, zajedljiva, maščevalna, pa kar nočejo in nočejo ponehati. Kopja, ki jih je dotična metala vse križem, so se (ne)upravičeno lomila tudi na ramenih nekdanjega poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca. Na zaslišanju pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je pokazalo, da po krivici, saj ni neprimerno govoril o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba, prav tako ni bil odgovoren za nočno streljanje na vadišču na Počku.
Gospa pa je še zmeraj ''vihtela žago'' in odžagala tudi dolgoletnega predstavnika vojske za stike z javnostjo, Simona Koreza. Kakšna je bila pri tem vojaškem opustošenju vloga vojaške obveščevalne službe in ministra za obrambo Karla Erjavca, se (še) ne ve. Kot se še zmeraj točno ne ve, kdo v tem javnem pranju umazanega vojaškega spodnjega perila pije in kdo plača.
Kot čisto običajna državljanka, ki še ni pozabila na dotrajano opremo navadnih vojakov, pa na njihove mizerne plače ter šikaniranja, me zelo skrbi, da drži, da riba, ki plava v vojaških vodah, najbolj smrdi in zaudarja prav pri glavi.
Kljub osebnemu prepričanju, da so ženske, ki bi bile sposobne voditi vojsko, zelo redke, bi popustila, če bi to bila oseba, ki bi se ponašala ne le s strokovnostjo in znanjem – tudi praktičnim, temveč tudi z lastnostmi, ki bi jo označevale za Človeka z veliko začetnico, takšnega, ki mu zaupajo ne samo vojaki, temveč tudi državljani.
Če kje, je prav v vojski zaupanje izjemnega pomena!
Tale babji ravs, ki ga spremljamo, nam je le v pogubo! A ker je v vsaki še tako slabi stvari nekaj dobrega, nas je tudi ta ravs prepričal, da tisti in tiste, ki niso sposobni narediti reda, v vojski ali na ministrstvu za obrambo, tam nimajo kaj iskati.
Še sreča, da ne poznam podrobnosti, kot jih poznajo člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb! Verjetno bi, če bi jih ljudstvo poznalo, začelo že včeraj zidati bunkerje, ker se lahko v kaosu, kakršnega vidimo ''od zunaj'', teoretično zakuha čisto vse.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
9 komentarjev
Kraševka
TinaV-6 15.7. ob 15,10
Iz pisanja vašega komentarja se razbere, da ste blizu Erjavcu in Ermenčevi.
Mogoče veste zakaj je za obrambnega ministra primeren Erjavec, ki je tam že bil v času afere PATRIJA ?
Zakaj je Erjavec zamenjal predhodnika in namestil v GENERAL štab prav Ermenčevo?
Kdor trezno gleda na stvari, se čudi.
In ni čudno, da veliko ljudi razmišlja, da je namen UNIČITI SLOVENSKO VOJSKO.
Kajti, ko začneš v neki instituciji "obglavljati", gre vse v propad. Tudi vojska, ki jo imamo zato, da brani našo domovino. Kdor nima domovinskega čuta (Erjavec ni dozorel v domovini), pač, domovine ne more braniti, zato tudi vojske ne rabi.
Tina_V6
Članek, intelektualno izpod kakršnega koli nivoja. V kolikor ga. Alenka Ermenc, načelnica generalštaba Slovenske vojske in, mimogrede, prostovoljka Društva Malteške pomoči, po strokovni plati ni ustrezna, bo o tem tako in tako morala odločiti stroka. Žal je v Sloveniji stroka največkrat prevladana s strani takšnih in drugačnih interesnih skupin (politika, sla po denarju in vladanju ...). Prevlado čenč nad stroko dokazuje tudi ta članek. Populizem pač cilja na kvantiteto in ne na kvaliteto in kjučno je število prikimavajočih bralcev in ne dvigovanje intelekta posameznikom.
Ena najmočnejših interesnih skupin pa so vedno bile "babje čenče", ki so vedno "vedele nekaj več". Iz ženskega kolektiva je bilo največkrat nemogoče napredovati v podjetju, brez da bi te "babje čenče" obtoževale marsičesa. Ženska, ki je napredovala, je bila žrtev neupravičenih očitkov tipa "je dala" in" med rjuhami se vse doseže" , "vse je še slabše, odkar je ona prevzela to delovno mesto" ... Najbolj prebrisane nasprotnice sposobni ženski so ponavadi nesposobne in nezadovoljne "gospe". Gospe, ki pa so izjemno spretne pri špekuliranju, pri ažurnosti tožarjenja in raztrosa "novic" v okolje, laskanju, izkazovanju ustrežljivosti naivni publiki ipd. Ga. Ermenc, dajte vse od sebe! V Sloveniji so najboljši ljudje po pravilu izigrani z najbolj negnusnimi obtožbami - medijske deskriditacije so v službi kdo ve koga vse ... Oblasti željnih, častihlepnih ... Drobtinice teh pa pokljuvajo razno razne tete in poženščeni duhovno šibki moški ...
Alojzij Pezdir
O ženskah, ki prevzamejo najodgovornejše položaje, načeloma ni mogoče imeti slabega mnenja. Prej o preračunljivih moških, ki jim dovolijo in omogočijo najodgovornejša mesta zelo pogosto le v primerih, ko gre za preverjeno močno tvegana in "nehvaležna" vodilna mesta, na katerih so se tudi mnogi moški zapovrstjo že prej sramotno "opekli".
Nekaj takega pomeni v politično zanemarjeni, razpuščeni in razvrednoteni Slovenski vojski položaj načelnika oz. načelnice generalštaba, ki jih pristojni ministri in vrhovni poveljniki SV menjavajo tako pogosto in tako samovoljno ter brez vsakršne utemeljitve, kot se to dogaja le še kakim obskurnim trenerjem nogometnih moštev na Slovenskem. Zaradi tega ni čudno, da je primerno ambicioznih moških kandidatov ob veliki frekvenci menjav že skoraj zmanjkalo in da se je v razmerah skrajne neatraktivnosti in tveganosti v zvezi s tem visokim položajem kar sama ponujala rešitev v ženski osebi, ki naj bi obenem ponesla še sloves SV v svet, saj smo ravno v Sloveniji prvi zaupali to najvišjo vojaško čast ženski. Seveda pa tisti, ki so ženski politično in vojaško pomagali na najvišji položaj v vojaški hierarhiji Slovenske vojske, niso storili nič za resnično sanacijo katastrofalnega položaja v SV, ki že nekaj let zapored ne zmore pridobiti pozitivne ocene in iz katere "bežijo" vsi kolikor toliko zaposlitveno konkurenčni pripadniki, podčastniki in častniki.
Brez otipljive podpore v pristojnem ministru Erjavcu, premieru Šarcu in celotni Vladi RS ter vladajoči koaliciji 5 + 1 načelnica generalštaba SV sama in prepuščena le sebi ne more storiti nič otipljivega in nič prelomnega za nujno izboljšanje delovnih pogojev in standarda zaposlenih v SV, za nujno modernizacijo in popolnitev njihove opreme in oborožitve ter posledično za nujno zvišanje ocene pripravljenosti SV tudi na razmere vojne ogroženosti in vojne nevarnosti. V obstoječih političnih razmerah v Vladi RS in v DZ RS, kjer vztrajno, načrtno in sistematično blokirajo vsa nujna dodatna finančna vlaganja v pripadnike in opremo SV koalicijsko-opozicijski pripadniki skrajne Meščeve Levice kot najbolj glasni in najbolj zadrti sovražniki EU in obrambnega evro-atlantskega zavezništva Nato, je načelnica generalštaba obsojena na položaj strelovoda in nemočne žrtve na formalnem vrhu vse bolj razpadajoče in vse bolj demoralizirane Slovenske vojske.
Janez321
Ne Želite Svete Device Orleanske. Očitno sploh nimate pojma, kdo je bila Sveta Ivana Orleanska.
Vsekakor pa je bil ta feminizem, ki ga avtorica tu forsira, že bil več krat obsojen s strani pravih papežev. Sicer pa je poslanstvo ženske, da daje življenje, ne pa da daje smrt.
Kraševka
francelj - ob 15,46
Globoga država. že svojo glavo poriva tako globoko, da bo sama sebe umorila, če ne pride do menjave oblasti.
Kraševka
Sarkazem, če bi se vaše gledanje uresničilo, kar je možno, nam bo huda predla.
Taki, ki se z našo Slovenijo "igrajo", pa bi morali vendarle - pred sodišče.
Kraševka
Milena je pripravila zelo dober članek.
Mislim, da so Yugonostargiki postavili, za vodjo naše vojske, gospo Ermenc. "Malim" ljudem visok položaj stopi v glavo, in postanejo nepredvidljivi.
Strici iz ozadja so pač hoteli nekoga, ki bo RAZSUL Slovensko vojsko. Le tako se bomo lahko spet spojili z Yugo. In Tito bo spet USTAL od mrtvih.....
Mislim, da se dogaja IZDAJA domovine, pod vodstvom Erjavca......Šarca.....
pozdrav
Res so odvratne izmišljene čenčarije, ki so bile povod za zamenjavo poveljnika.
To dejstvo je odločilno za vse ostalo, kar se dogaja v vodstvu slovenske vojske.
BARBARA RAKUN
Bravo Milena!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.