Zakaj se poročiti ali ločiti pri 75 letih?
POSLUŠAJ ČLANEK
Statistični urad je objavil, da se je v letu 2018 sedem 75-letnikov poročilo, deset pa se jih je ločilo. Iz uradnega letnega poročila za isto leto lahko tudi razberemo, da se je razvezalo 12 parov po 50 ali več letih zakona.
Kaj nam zgornji statistični podatki sporočajo? Mene ne presenečajo. Vitalni starostniki tudi pri 75 letih razmišljajo in delujejo podobno kot mlajši sodobniki. Zaposleni v domovih za ostarele vedo povedati, da romance med njihovimi rezidenti niso redke.
Vemo tudi, da mnogo vdovcev (v veliko večji meri kot vdov) želi najti novo življenjsko sopotnico. Se tudi v jeseni življenja dogajajo prevare, skoki čez plot? Utopično bi bilo verjeti, da se ne. Sama sem v življenju srečala nekaj ostarelih gospodov, ki so (nekateri tudi) vpričo bolne in onemogle žene skušali iskati nadomestilo pri mlajših ... Potem so tu še tiste dame, ki iščejo in morda tudi najdejo »tržno nišo« v bogatih vdovcih (ali pa zgolj »osamljenih poročenih gospodih«, ki so nenadoma spoznali pravo »ljubezen svojega življenja«), s katerimi se skušajo poročiti in pred katerimi smo lahko zasledili opozorila že pred leti.
Po eni strani živimo v dobi, ko se razveže ena tretjina vseh sklenjenih zakonskih zvez. In ločitev danes ni več novica, ki bi posebej razburjala širšo javnost. Razen seveda vse neposredno in posredno prizadete vpletene. Prej bi rekla, da je do ločitve zadržana generacija 75-letnikov in njim po letih bližnje generacije, ki zvestobo do smrti v dobrem in slabem živijo veliko bolj dobesedno, tudi če je cena zanjo kdaj (pre)visoka.
Kako torej razumeti, da se človek pri 75 letih v 21. stoletju odloči za razvezo? Verjetno se pri teh letih za tako radikalen korak - ko si večina starostnikov želi »nekoga (običajno svojega moža/ženo) ob sebi« in se umiri (tudi zakonski konflikti se pogosto s starostjo umirijo ali zmanjšajo) - odločijo res tisti, ki imajo zato zelo »tehtne« razloge. Zanimiv je tudi statistični podatek, da 65 % ločitev po 50 letu sprožijo ženske. »Biološko« razlago tega je pred leti navedla dr. Veronika Podgoršek na Siol-u, kjer je pojasnila, da z menopavzo pride do upada hormonov, ki ženske spodbujajo k skrbi za odnose, komunikacijo in izogibanje sporom. Ženske želijo končno zaživeti svoje življenje.
Podobno je že davno ugotavljal tudi dr. Trstenjak, da je veliko žensk nad petdesetim ali šestdesetim letom, ki pričakujejo, da si bodo po smrti moža (končno) lahko uredile življenje po svoje (in tako prišle do svoje samouresničitve). Danes ženske morda manj »čakajo na smrt moža« in prej »poskrbijo zase« - tudi z ločitvijo (enako tudi moški).
Tudi terapevtska praksa kaže, da se (ženskam) po 50-letu začne prebujati tisti občutek – končno bi rada poskrbela zase, zdaj sem pa jaz na vrsti. Prej so bili vsi ostali (otroci, mož, ostareli starši). Prej sem zaradi otrok prenesla vse, tudi nasilje in praznino med nama. Zdaj pa ne več.
Pri starejših (70+) je tudi upanja, da bi se mož in žena skupaj podala na pot osebnostne rasti, še posebej, če je bil odnos dolga leta nasilen, manj. S starostjo postajamo namreč vse manj fleksibilni in ni veliko junakov, ki bi se na starost želeli npr. učiti nenasilne komunikacije ali zdraviti alkoholizem.
Tvegano pa je tudi prvič zaživeti sam. Zato je tudi več vztrajanja v skupnem zakonu kljub nasilju in mrtvilu. A kljub temu so tudi taki primeri, ko si človek želi vsaj v miru umreti sam. Manj tvegano je pri tej starosti »prestopiti« iz starega, že davno »mrtvega zakona« v novo zvezo, ki obljublja še zadnje »cvetje v jeseni« …
Nauk za vse nas: danes gradimo naše zakone!
Kaj nam zgornji statistični podatki sporočajo? Mene ne presenečajo. Vitalni starostniki tudi pri 75 letih razmišljajo in delujejo podobno kot mlajši sodobniki. Zaposleni v domovih za ostarele vedo povedati, da romance med njihovimi rezidenti niso redke.
Vemo tudi, da mnogo vdovcev (v veliko večji meri kot vdov) želi najti novo življenjsko sopotnico. Se tudi v jeseni življenja dogajajo prevare, skoki čez plot? Utopično bi bilo verjeti, da se ne. Sama sem v življenju srečala nekaj ostarelih gospodov, ki so (nekateri tudi) vpričo bolne in onemogle žene skušali iskati nadomestilo pri mlajših ... Potem so tu še tiste dame, ki iščejo in morda tudi najdejo »tržno nišo« v bogatih vdovcih (ali pa zgolj »osamljenih poročenih gospodih«, ki so nenadoma spoznali pravo »ljubezen svojega življenja«), s katerimi se skušajo poročiti in pred katerimi smo lahko zasledili opozorila že pred leti.
Tudi terapevtska praksa kaže, da se (ženskam) po 50-letu začne prebujati tisti občutek – končno bi rada poskrbela zase
Ločitev: nekaj povsem vsakdanjega
Po eni strani živimo v dobi, ko se razveže ena tretjina vseh sklenjenih zakonskih zvez. In ločitev danes ni več novica, ki bi posebej razburjala širšo javnost. Razen seveda vse neposredno in posredno prizadete vpletene. Prej bi rekla, da je do ločitve zadržana generacija 75-letnikov in njim po letih bližnje generacije, ki zvestobo do smrti v dobrem in slabem živijo veliko bolj dobesedno, tudi če je cena zanjo kdaj (pre)visoka.
Kako torej razumeti, da se človek pri 75 letih v 21. stoletju odloči za razvezo? Verjetno se pri teh letih za tako radikalen korak - ko si večina starostnikov želi »nekoga (običajno svojega moža/ženo) ob sebi« in se umiri (tudi zakonski konflikti se pogosto s starostjo umirijo ali zmanjšajo) - odločijo res tisti, ki imajo zato zelo »tehtne« razloge. Zanimiv je tudi statistični podatek, da 65 % ločitev po 50 letu sprožijo ženske. »Biološko« razlago tega je pred leti navedla dr. Veronika Podgoršek na Siol-u, kjer je pojasnila, da z menopavzo pride do upada hormonov, ki ženske spodbujajo k skrbi za odnose, komunikacijo in izogibanje sporom. Ženske želijo končno zaživeti svoje življenje.
Podobno je že davno ugotavljal tudi dr. Trstenjak, da je veliko žensk nad petdesetim ali šestdesetim letom, ki pričakujejo, da si bodo po smrti moža (končno) lahko uredile življenje po svoje (in tako prišle do svoje samouresničitve). Danes ženske morda manj »čakajo na smrt moža« in prej »poskrbijo zase« - tudi z ločitvijo (enako tudi moški).
Tudi terapevtska praksa kaže, da se (ženskam) po 50-letu začne prebujati tisti občutek – končno bi rada poskrbela zase, zdaj sem pa jaz na vrsti. Prej so bili vsi ostali (otroci, mož, ostareli starši). Prej sem zaradi otrok prenesla vse, tudi nasilje in praznino med nama. Zdaj pa ne več.
Pri starejših (70+) je tudi upanja, da bi se mož in žena skupaj podala na pot osebnostne rasti, še posebej, če je bil odnos dolga leta nasilen, manj. S starostjo postajamo namreč vse manj fleksibilni in ni veliko junakov, ki bi se na starost želeli npr. učiti nenasilne komunikacije ali zdraviti alkoholizem.
Tvegano pa je tudi prvič zaživeti sam. Zato je tudi več vztrajanja v skupnem zakonu kljub nasilju in mrtvilu. A kljub temu so tudi taki primeri, ko si človek želi vsaj v miru umreti sam. Manj tvegano je pri tej starosti »prestopiti« iz starega, že davno »mrtvega zakona« v novo zvezo, ki obljublja še zadnje »cvetje v jeseni« …
Nauk za vse nas: danes gradimo naše zakone!
Avtorica prispevka je Anica Koprivc Prepeluh
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
7 komentarjev
veteranka
Mislim, da tale blogerka kar realno razmišlja;
http://babica.blog.siol.net/
[email protected]
Vdovci so kar poskočni in si kmalu po smrti žene takoj dobijo novo ljubezen. Izbire imajo veliko, saj je več vdov kot vdovcev. Starejši moški v glavnem iščejo gospodinjo, ki jim bo prala, kuhala, čistila in likala.
Če bom kdaj vdova, ni šans, da si dam kakšnega moškega na glavo. Imam moža, ki mi v svojem življenju še ni rekel grde besede. Vem pa, da niso vsi taki.
AlojzZ
Bol star, bolj nor.
veteranka
Prijateljica mi je pred časom rekla; "otrok je vedno bolj pameten, stari človek pa vedno bolj otročji ".
MEFISTO
Samo prvi ključ odpira vrata do srca.
Vsi naslednji so vetrihi.
MEFISTO
Mnogi starostniki pozabljajo, da za zadnjim jesenskim cvetjem pride zima, ki pomori še tisto, kar je ostalo od jeseni.
kdorkoli
Ne vem, no, kremeniti, ampak daleč od tega, da bi pozabili na zimo! Vse nas opominja nanjo, ko prispemo v 75. leto. Če ni celo tako, da si prav zaradi zavesti o bližajoči se zimi toliko bolj želimo še zadnji jesenski šopek...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.