Zakaj se Pečečnik boji, da bodo podjetniki primorani v vojno z Golobom, in kakšno “orožje” imajo na voljo

Zajem slike POP TV, oddaja Ena na ena z Urošem Slakom

Podjetniki so ob nasprotovanju nakazanim potezam nove vlade, ki bi močno udarila prav tiste, ki v Sloveniji največ ustvarijo, vse glasnejši. Po glasnih kritikah več uglednih slovenskih podjetnikov in ekonomistov je prek vikenda priprave na vojno z vlado v oddaji  Ena na ena na POP TV napovedal predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) in uspešen podjetnik Joc Pečečnik.

Kot je izpostavil, ga moti, da se Slovenija ravno ko je podjetništvo zaživelo in je bilo pobranih več davkov, vrača v čas socializma, kjer se tiste, ki prispevajo v državno blagajno začenja označevati kot barabe in izkoriščevalce, medtem ko imajo tisti, ki ne prispevajo, najmočnejši glas.

Želi si, da država podjetnike pusti v miru delati in prispevati ter da delo ostane vrednota, podjetniškga okolja pa vlada ne poslabšuje in ne dela še manj stabilnega. Če bo namreč vlada uresničila napovedi, o katerih se govori, »potem je ta država šla v franže« in ji lahko pomaga samo še Bog.

“Podjetniki ne bomo bežali v tujino. Če je treba, bomo tudi vojno napovedali vladi in se borili za svoje pravice. Edino, kar hočemo je, da nas pustijo pri miru, da v miru delamo in da na pošten način vsi prispevamo k družbi,” je uspešni podjetnik med drugim dejal v oddaji pri Urošu Slaku ter opozoril, da ni potrebe, da so v Sloveniji revni, niti, da se tistim, ki ustvarjajo, vse vzame.

“Če bi država skrbela, da bi bilo v Sloveniji 5 odstotkov takih ljudi, kot sem jaz, ki naredimo iz praktično nič nekaj stomilijonsko podjetje, potem bi bila naša država najbogatejša na svetu,” je izpostavil. Vse prepogosto se po njegovih besedah pojavlja pavšalno mnenje, da so podjetniki, kot je on, le bogataši, ki imajo denar, ki je padel z neba. “Nihče ne vidi truda, ki ga podjetnik vloži v svoje delo,” je še poudaril in dodal, da v takem okolju lahko “državi pomaga samo še Bog”.

“Ravno je podjetništvo zaživelo, že se vračamo v stare dneve strahu in socializma”

“Še kmet razume, da mora svojo čredo ohranjati, da bo lahko molzel in imel za razplod in ne more vsega zaklati in dati v skrinjo zato ker se je pojavila malo večja potreba po prehranjevanju,” je dejal podjetnik.

Pečečnik se je strinjal, da je prav, da tisti z večjimi prihodki prispevajo več, a da so tudi na tem področju določene meje. “Ravno je podjetništvo zaživelo, so davki višji in vračamo se v stare dneve strahu, nekega socializma, kjer imajo tisti, ki ne prinašajo k skupnemu budžetu, najmočnejši glas, tiste pa, ki pripomorejo k državni blagajni, pa se začenja označevati kot barabe in ljudi, ki izkoriščajo to državo,” je dejal in opozoril, da je kapital “zelo plašna ptica”, kjer vsi delajo internacionalno, selitev podjetij v tujino pa je enostavna. Opozoril je, da če delo ne bo vrednota, ki bi jo zasledovali, prihodnosti kaže slabo.

Podjetje, ki ga je ustvaril iz nič, prodal za 300 milijonov evrov

Joc Pečečnik, ki je, kot je dejal v oddaji Ena na ena na POP TV, svojo podjetniško pot začel z 2.000 markami v žepu, ki mu jih je posodila mama,  je nedavno svoje podjetje Interblock, proizvajalca igralniških naprav, prodal za okoli 300 milijonov evrov.

Denar je nameraval investirati večinoma v Sloveniji, vendar je zdaj, po signalih, ki jih dobiva od nove vlade, do tega vse bolj skeptičen.

Klub slovenskih podjetnikov: Dobrodošla je vsaka rešitev za izboljšanje podjetniškega okolja

Kot je še dejal Joc Pečečnik, se podjetniki »na polno« in »na vseh straneh« pripravljajo na »vojno«.

V Klubu slovenskih podjetnikov so na naša vprašanja glede vojne napovedi odgovorili, da si prizadevajo predvsem za izboljšanje poslovnega okolja; kar med drugim pomeni pošteno obdavčitev dela in kapitala, rešitve, ki pomagajo v slovenijo privabiti najboljše talente in Slovenijo na mednarodni zemljevid umeščajo kot privlačno destinacijo za delo in življenje in v kateri talenti, domači in tuji, želijo ustvarjati in se razvijati.

Prav tako si prizadevajo za kakovosten, vsakomur dostopen zdravstveni sistem, razdeljevanje ustvarjenega tako, da bo družba občutila učinke delovanja uspešnih posameznikov, za boljšo javno podobo podjetništva in podjetnosti ter spoštovanje podjetnikov, ki delajo pošteno in ustvarjajo delovna mesta, ki prispevajo k napredku družbe, ljudem pa omogočajo, da ustvarjajo in se samouresničujejo ter krepitev podjetniškega in mednarodnega sodelovanja in povezovanja, ki prispevata h krepitvi poslovnih priložnosti za slovenske podjetnike na tujih trgih. Vsaka rešitev, ki podpira te cilje, je dobrodošla.

Pečečnik se je sicer ob besedah o predvolilnih obljubah Goloba podjetnikov skliceval na pogovor Goloba v Klubu slovenskih podjetnikov, kjer je ta med drugim napovedal, da v državni proračun v prihodnje “ne bomo več vračali skozi več obremenitve, ampak skozi ustvarjeno vrednost,” ker bomo več ustvarili. Govoril je tudi o potrebi po stimulaciji slovenskih in tujih podjetij, da denar nalagajo v produktivne naložbe v Sloveniji, kar bi podprl tudi s selektivnimi ukrepi, denimo davčnimi olajšavami za določene investicije za pospeševanje naložbenja, predvsem stimuliranje naložb v zeleno in digitalno.

V prvih napovedih in potezah nove vlade pa podjetniki prepoznavajo povsem drugačen pristop nove koalicije od tega, kar je pred volitvami govoril Golob.

Dr. Vaupot: Podjetnikom se ob bližini Avstrije in Italije bockanje z državnim aparatom ne bo izplačalo

Na vprašanje, kaj podjetniki lahko naredijo oz. katera sredstva imajo na voljo v svojem boju, je za Domovino odgovoril tudi ekonomist in dolgoletni podjetnik dr. Zoran Vaupot s Katoliškega inštituta:

“Prvič, lahko preselijo sedeže podjetje v bolj ugodna poslovna (ne zgolj z vidika davkov) okolja z večjo enostavnostjo poslovanja. Druga stvar je, da plače zaposlenih tam, kjer jih imajo nad višino določb kolektivne podobe, spustijo na minimum. Poleg tega lahko pride do povečanega obsega sive ekonomije, ki ga država ne zazna, ali pa do načina izplačevanja dela osebnih dohodkov na način, da ti niso obdavčeni; torej da dejanske prihodke posameznikov prikažejo kot povračilo stroškov, ki niso obdavčeni.”

Vaupot meni, da država več denarja verjetno ne bo pobrala, ker ga že sedaj z davki pobere veliko. Kot pravi, »pametnejši popusti«, podjetnikom pa se v nekem trenutku ob izgubljanju ali oviranju poslovnih priložnosti ne bo izplačalo več boriti. Avstrijo in Italijo imajo namreč blizu in je nesmiselno, da bi se »bockali z državnim aparatom zaradi preveč lakomne ideologije in na njej temelječe politike, ki je podjetnikom v izhodišču nasprotujoča in neprijazna« ter fokusirana na razdeljevanje bogastva, pri čemer pa pozablja, da če najprej ne ustvarjaš, tudi razdeljevati ne moreš.

»Nenazadnje ima veliko slovenskih podjetij že sedaj sedeže podjetij v tujini, celo vodilni gospodarstvenik Socialnih demokratov že vrsto let posluje prek Nizozemske, Švice in Cipra, kot davčno ugodnejših okoljih. Pa še zdaleč ni edini,« opozarja Vaupot.

Ker bo levičarska politika udarila leve elite, bo prišlo do umirjanja ukrepov. Dodatno poslabševanje razmer ob krizi, bo resen problem.

Izpostavlja tudi, da se »nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha« in bo na levici kmalu potekal notranji frakcijski boj, po katerem bo prišlo do umirjanja ukrepov: »Paradoksalno bi bile namreč kapitalsko močne leve elite, ki imajo v lasti veliko podjetij še iz časa privatizacije t.i. družbenega premoženja, prav zaradi levičarske politike pod levo vlado bolj obdavčene kot pod drugimi vladami«.

Po njegovi oceni bo Slovenijo že jeseni, ali najkasneje v začetku 2023, močno udarila mednarodna gospodarska in finančna kriza, zato »za poslabšanje gospodarske situacije vladi niti ne bo treba delati kaj preveč slabega«, če pa bo »dodajala goriva na ogenj«, potem bo »res problem«, ocenjuje ekonomist.

32 komentarjev

  1. Intervju sem si ogledal, z spoštovanjem do gospoda in njegovega uspeha, pojma pa nimam kaj bi rad dejansko povedal, enako menim tudi o članku. Slovenski bogataši so podpovprečno obdavčeni. Pika. Konec debate. Pa če se klub podjetnikov razpoči. Nujno jim je potrebno odmeriti višji davek.

  2. To, česar levičarji alla Mesec ne razumejo, je preprosto dejstvo, da večja obdavčitev podjetij/podjetnikov zmanjšuje nagnjenost podjetij do investiranja, s tem pa se zmanjšuje BDP in zaposlenost, ki najboljša socialna politika. Na koncu država pobere manju davkov kot če podjetnikom/podjetjem pusti več denarja.

    Podjetja znajo svoj denar investirati bolje kot država. Večinoma podjetja dobiček reinvestirajo. To pa je za državo in državljane najbolj koristno.

  3. Tisti junaki, ki bi obdavčili motor razvoja slovenskega gospodarstva pojma nimajo, o čem govorijo podjetniki, ki so ustvarili svoj potecial iz svojega znanja. Brez botrov in pokradenih firm, ki so lahko pripadale samo izbranim levim akterjem.
    Levica je začutila, da lahko pobere obresti in uniči tiste, ki ne služijo njihovim interesom. Vsi revni, vsi enaki. Tako se dela volilce. Politkomisarji dobijo zagon in pogon ob nevednih ljudeh.

  4. Pečečnik se sprašuje, kaj lahko stori? Saj vsi vemo, da so problem rdeči mediji. Klub podjetnikov naj razhajka razne kose,slake, žnidaršičke in ostale zgage. Tako bo prišlo tudi tistih 400 000 volivcev do pravih informacij. Potem bo kolesariat vozil po Ljubljani in povozil še golobe.

    • Res so večinsko Levi-mediji, kot komuflaža, ki zakrije RESNICE in prodaja LAŽI.
      Le tako je lahko Levica prišla v vlado.
      Ta bo delala tako, kot bi vžigalico vrgel na senik.

      Ko zgori senik, ni hrane za živali, ni mleka in ni mesa……
      Tako bo ostalo opustošenje gospodarstva, ko bo Levica končala njeno VLADAVINO.

      Ali bo Jenul organiziral Vstajnike, ko bo zmankalo kruha?

  5. Večina komentatorjev zgolj vznemirja njihova fiksna ideja o uvedbi neosocializma v državi. Najbrž jim to preprečuje, da bi se de facto pozanimali kje je dejansko stopnja obdavčenosti dobičkov in premoženja v primerjavi z ostalimi državami EU. Resnica bi jih morda nekoliko ohladila.
    Gospod Pečečnik si zasluži spoštovanje zaradi dejstva, da svoje bogastvo ni zgradil preko izplačevanja minimalnih plač in izžemanja erarja z subvencijami. Seveda pa tega ne moremo reči za večino podjetnikov v tem klubu. Ravno zato te njegove ” vojne napovedi ” res ne razumem.
    Sicer pa je ideja o tem, da bi bilo višje obdavčenje bogatih socialistično infantilna. S tem problemom se ukvarja ves kapitalistični svet, med drugim tudi v ZDA. Če zares spremljate dnevno politično dogajanje po svetu, potem veste, da je to vsakdanja tema.

    • Prav, pa razložite!!! Način, ki ga hoče uveljavit Mesec je, čimveč pobrati, mi pa bomo določali kdo kaj dobi, največ seveda moji podporniki. Nič se ne sliši, kako urediti zdravstvo, samo en kup denarja bi spet zmetali ne vem kam. Kaj pa organiziranost, notranje rezerve. Podjetniki poslujejo z minimalnimi režijskimi stroški, javni sektor in državna podjetja imajo tega vsak dan več. To se vidi še posebej pri tej vladi, ki bi rada zaposlila prav vse njihove podpornike, ki jim ni uspelo zlesti v parlament, pa še vso žlahto in znance.

      • Levica sploh ne razume, kaj je gospodarstvo, saj ni nikoli nič USTVARILA?
        Sami delati ne znajo, pa bi radi druge učili. kar spominja na BUTALSKEGA vajenca, ki je dejal: “Če delati ne znam, grem pa druge učit”.

        In kar nekaj misistrov te vlade, spominja na Butala.

    • Uroš.samec, ti kar nakladaj, dejstva pa niso na tvoji strani.

      Zato pa ne daš nobene številke.

      Očitno pa ne razumeš osnov ekonomije. Država nič ne ustvarja, samo prerazporeja denar. Večina podjetnikov je uspela brez pomoči države, oziroma je vplačala mnogo mnogo več kot pa je od nje prejela.

      Sploh pa bo Golob na koncu obdavčil vse, ki niso na minimalcu in so nekaj našparali in si kupili stanovanje ali hišo…

  6. Pa poglejmo številke.

    Slovenija ima splošno obdavčitev v višini 22% in DDPO 19%

    Pa poglejmo malo okoli.

    Avstrija ima splošno obdavčitev 20% in DDPO 25%
    Italija ima splošno obdavčitev 22% in DDPO 31,4%
    Belgija ima splošno obdavčitev 21% in DDPO 24,98 – 33,99%
    Finska ima splošno obdavčitev 24% in DDPO 20%
    Francija ima splošno obdavčitev 20% in DDPO 33,3%
    Grčija ima splošno obdavčitev 24% in DDPO 29%
    Hrvaška ima splošno obdavčitev 25% in DDPO 20%
    Luksemburg ima splošno obdavčitev 17% in DDPO 29,22 %
    Madžarska ima splošno obdavčitev 27% in DDPO 19%
    Nizozemska ima splošno obdavčitev 21% in DDPO 20% do 25%
    Španija ima splošno obdavčitev 21% in DDPO 25%
    Švedska ima splošno obdavčitev 25% in DDPO 22%
    Malta ima splošno obdavčitev 18% in DDPO 35%
    Norveška ima splošno obdavčitev  25% in DDPO 27%

    Skratka, kot lahko vidimo, same socialistične države kaj??
    V grobem so podjetniki v primerjavi z SLO na boljšem zgolj v Bolgariji, Litvi in Latviji.
    Pri ostalih državah pa je potrebno pogledati tudi višino splošne obdavčitve.

      • Torej če govorimo o delavcih za minimalno plačo, potem je tudi davčna reforma prejšnje vlade zelo skromna ali v številkah, zgolj 164 eur prijaznejša do delavca letno. Sedanja koalicija te reforme očitno noče in bo pripravila svojo. V kolikor bo res dvignila lestvico splošne olajšave, bi utegnili biti delavci na minimalni plači nekje na enakem. Da o dvigu minimalne plače ne govorim. Res pa je, da je v Sloveniji samo delo prekomerno obdavčeno in tu je vprašanje kaj drugače od zadnje reforme lahko ponudi ta koalicija.
        Vsekakor pa naj bo sprenevedanja in laganja o prekomerni in nadpovprečni obdavčitvi DDPO konec. Imate številke. Če potrebujete razlog, zakaj je Pečečnik izjavil, da podjetniki ne bodo selili podjetja v tujino, v številkah je jasno zakaj. Bili bi na slabšem.

    • Kot je videti so pomembna tudi razmerja, nižja splošna obdavčitev, višji DDPO. Kolikor je meni znano,ima v Italiji mlada družina, ki si gradi hišo toliko olajšav, da ji dohodnine sploh ni treba plačati. Iz prve roke vem, da se podjetniki, v mislih imam družinska podjetja, bojijo kaj bo, če se jim kaj zalomi. Kje vzeti za poplačilo dolgov, odpravnin in končno tudi za preživetje. Kupujejo nepremičnine, smiselno bi bilo kupovanje delnic, vendar temu ne zaupajo. V preteklosti je bil najprej na led speljan g. Bajuk in za njim vsi ki so mu zaupali. Pa saj vi Uroš Samec to itak veste. Če pa ne, pa o tem veliko povedo knjige Rada Pezdirja.

      • Če bi Slovenija imela več takšnih podjetnikov kot je gospod Pečečnik bi Slovenija ne imela težav. Ampak Slovenija NIMA takšnih podjetnikov veliko. Večina Slovenskih podjetnikov zanima minimalen trud, minimalen input, sposojen knowhow, izdelava polizdelkov, minimalen interes za inovacije, maksimalna izraba sredstev erarja, izplačevanje minimalnih plač, če se le da pa še manj kot to, skozi razne odtegljaje, ki jih pravno upravičijo sposobni pravniki v kadrovskih službah, izraba tujcev in njihove nemoči, ( delovne vize ) ter glasno laganje o plačevanju najvišjih davkov v EU. Delavci so za njih lenuhi. Delavci na zavodu pa pijavke. V določenem času sem imel priložnost te velike humaniste opazovati v okolju, kjer se sprostijo. Ovbe! K nam so prihajali vsi. Veliki in mali podjetniki, politiki, ministri, predstavniki the Chambers of Commerce držav članic EU in širše. Ene zadeve ne bom nikoli pozabil. Glasnega, huronskega in skoraj zlobnega bi rekel, smejanja podjetnikov Slovenije, ( ki jih videvamo na TV ) ob predstavitvi Bosanskih startupov, mladih fantov z veliko interesa in znanja a brez izkušenj. Ti fantje so čez leto dni v Nemčiji odprli eno najinovativnejsih firm svoje branže. Tam se jim niso smejali…

      • Kaj pa vem: Huda težava, o kateri jaz trobim že desetletje po forumih, je NEŽIVLJENSKA, PRESTRMA, NEREALNA PROGRESIJA pri plačah t.j. pri I. in II. bruto plači!
        To pomeni, da dober kader težko že V ŠTARTU (!) ob prvi zaposlitvi oz. v začetku kariere dobi recimo 2-kratnik minimalca, s katerim bi se kompenziralo bodisi daljši študij in odsotnost iz trga dela, za katerega se je višje usposobljeni sam odločil, bodisi večjo odgovornost, zahtevnost pri delu. Torej ne gre avtomatsko za po papirju (t.j. diplomi) težje službe (kar se sicer izkorišča v JU).

        Posledica je to, da uni. dipl. inženir težko v štartu kot prvo plačo dobi 2-kratnik minimalca (vedno so izgovori o nekakšni “neizkušenosti”). Podobno se dogaja tudi z drugimi tehnološkimi kadri, varilci, itd.
        Ko to povežemo s politično pogojenimi pritiski na stalno višanje minimalca, dobimo situacijo, kjer se učinkovito uničuje velik del srednjih ravni (ker jih je več kot ena glede na specializirano naravo dela) v firmah, posledično to pomeni manj zagnanosti zaposlenih, slabše opravljeno delo, slabši rezultat za firmo, ni rasti firme, ni razvoja, ni preboja, itd.

        Slovenci nismo razčistili, da v družbi ne moremo imeti plačnih razmerij iz socializma 1:3! Pred cca. 20 leti smo tako na vrhuncu “uspešnosti” Drnovškovega gradualizma kot posledico imeli uni. dipl inženirje na Gorenju in Cimosu z 700 EUR neto plače ob tem da so bile številne plače v JU in prosveti že takrat zaradi Štrukljevih “posredovanj” že takrat najmanj 2X višje!

        Ironično so se od zadnje krize, kot po šoku ter ZUJF-u in nato ob izvozni rasti do korone leta 2019 kot posledica tržnih dejavnikov plačna razmerja začela spreminjati. Dobri IT-jevci imajo tako že tudi nad 2000 EUR neto plače in je to nekaj samoumevnega, strojniški kader počasi plačno tudi raste za njimi, sramotne plače iz slovenskih industrijskih gigantov izpred 20 let so že oddaljen spomin, razvojno delo je potrebno krepko več plačati če ne v štartu pa takoj po prvem letu končanega uvajanja. V zadnjega pol leta so celo plače deficitarnega kadra npr, kuharjev in natakarjev po tržnih zakonitostih začele resti krepko navgor. Torej plačna struktura se tržno prilagaja.

        Toda levica želi ta napredek uničiti, morda zato, ker pod takšnimi pogoji postajajo del srednjega nižjega ter srednjega razreda tisti, za katere marsikdo ni pričakoval ali pa meni, da ne bi smeli biti srednji razred. Vzporedno seveda marsikatera delovna mesta v državni upravi ali pa prosveti v primerjavi z obdobjem v devetdesetih, izgubljajo, in to zaradi prevelike ponudbe, raznih racionalizacij, odprave možnosti napredovanj itd. To pa gre marsikateramu “privilegirancu” po domače povedano pošteno na jetra.
        Zato bi slovenska levica rada uzakonila uravnilovko ter izničila tržno plačno diferenciacijo zadnjih 10 let.

Komentiraj