Post in dieta: kakšna je razlika?

Post ni dieta, ampak enačba - če nekaj vzameš, je treba nekaj dodati, je ob vstopu v postni čas na Domovini opozoril Aljoša Vodopivec.

 A kljub temu vanj mnogi vstopijo z odločitvijo o odpovedi tipu hrane - pogosto gre tu za meso ali kakšno nezdravo hrano, oziroma razvado, na primer za odpoved čokoladi, piškotom ali kavi.

Od katoličanov se pričakuje, da se vsaj ob petkih odpovejo uživanju mesa, v drugih pravoslavnih cerkvah a so običaji in tradicije tudi strožje.

Drugi se poleg ali namesto mesu odpovejo tudi sladkarijam in nezdravi hrani. To seveda ni narobe. Vendar bistvo posta ni spreminjanje prehranskih navad in zdravo prehranjevanje. Čeprav so omega 3 maščobne kisline, ki jih dobimo z uživanjem rib zdrave, se ob petkih ne odpovedujemo uživanju mesa zaradi vpliva na naše zdravje.

Postni čas ima globljo dimenzijo - duhovno. Postati bolj podoben Kristusu. Duhovno zrasti in biti bližje bogu, pripraviti se na praznovanje velike noči - ne pa izgubiti tistih nekaj odvečnih kilogramov.

Nadzorujmo želje in poželenja

Druga duhovna dimenzija posta, ne nujno vezana samo na krščanstvo, pa je slednja: zelo pogosto v vsakdanjem življenju pustimo, da telo vpliva na naše razpoloženje, misli ter na duševno in duhovno življenje. Post nam postavi izziv, da naše želje ter poželenja postavimo pod kontrolo in da razmislimo ali nekaj, česa si želimo, dejansko tudi potrebujemo.

In tako odpoved tistemu, česar dejansko ne potrebujemo, napravi v našem življenju prostor za bistveno - daje nam izziv, da se še posebno potrudimo v svojem življenju najti prostor za Boga, za bližnje ter zase.

Zato se je potrebno vsake toliko časa zazreti v samega sebe ter se vprašati - za koga to počnem? Za lastno korist ali za mojimi dejanji stoji želja po približati se Bogu? Ali ob tem, ko ne vzamem tistega koščka čokolade, piškota ali kozarca piva pomislim: "tega ne smem, ker je sedaj to 40 dni prepovedano" ali pa je za tem dejanjem želja "z majhno žrtvijo biti bližje Bogu"?

Trije stebri posta

Ne smemo pozabiti, da postni čas stoji na treh stebrih - poleg posta (odpovedi) sta tu še molitev (duhovnost) ter dajanje miloščine (dati nekaj naprej). Če v našem življenju niso prisotne vse tri, potem postni čas izgubi svoj pravi pomen, svoje bistvo.

Samo molitev sicer ne škoduje, vendar tudi ni pretirano zahteven izziv. Samo dajanje lahko hitro postane samozadostno, sam post pa postane zgolj ena izmed celega morja diet.

Ko nas naslednjič zamika tista stvar, za katero smo si zadali, da se ji bomo v teh 40-ih dneh odpovedali, poglejmo vase in preverimo, kakšna je naša motivacija.

Če namreč odpoved postane zapovedano pravilo ali nekaj kar delamo v imenu dolžnosti in tradicije ali pa zato, da bosmo poleti lepše izgledali na plaži - te svoje občutke izročimo Bogu ter ga prosimo za pomoč, za pravo srce in razum, da bo tudi postni čas za nas postal čas milosti.