Zakaj od podpisa Marakeške deklaracije odstopa vse več držav in kaj bi morala storiti Slovenija?

POSLUŠAJ ČLANEK
Gre za politično, pravno nezavezujočo deklaracijo in akcijski načrt o odpravljanju vzrokov nereguliranih migracij, promociji reguliranih migracij, preprečevanju ter boju proti nereguliranim migracijam in tihotapstvu ter o vračanju migrantov.

Od podpisa njenega nadaljevanja v obliki akta Organizacije združenih narodov z nazivom »Globalni dogovor za varne, urejene in zakonite migracije«, ki je načrtovan za začetek decembra, so odstopile ZDA, Rusija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Češka, Švica. Javno pa so o tem razmišljali tudi že na Danskem, na Poljskem in v Romuniji in Italiji.

Slovenija je sodelovala na konferenci, kjer se je z aklamacijo potrdila Marakeška izjava, ki je na voljo tukaj. Končni osnutek akta OZN, ki naj bi bil predmet napovedanega potrjevanja, pa si lahko preberete tukaj

Slovensko vladno stališče


Pred nastopom te vlade je slovensko zunanje ministrstvo, takrat še pod taktirko Karla Erjavca razlagalo javnosti zakaj o deklaraciji in njeni potrditvi ni bilo širše debate z naslednjo izjavo: “Deklaracija ni bila podpisana, temveč sprejeta. Poleg tega gre v primeru Marakeške deklaracije za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča, saj gre za dokument deklaratorne narave, torej nepogodbeni akt.”

Kljub temu, da smo zamenjali vlado in da je na mestu vodenja naše zunanje politike druga oseba, namreč dr. Miro Cerar, ne izgleda, da se je slovensko stališče v tem času kakorkoli spremenilo. Se pa je spremenilo geopolitično ozračje okoli te deklaracije.

Politični razkol


Večji svetovni in evropski igralci so že odstopili od te izjave in predvsem njenega nadaljevanja, ki je akt Organizacije združenih narodov z nazivom »Globalni dogovor za varne, urejene in zakonite migracije«. Nazadnje je Poljska napovedala svoj odstop kar na tiskovni konferenci nemške kanclerke Angele Merkel in poljskega premierja Mateusza Morawiecka, ki je dejal: "Zelo verjetno je, da ne bomo del globalnega dogovora."
Pritisk na slovensko zunanjo politiko in premierja Marjana Šarca pa je v zadnjem času začela stopnjevati slovenska desnica.

Pritisk na slovensko zunanjo politiko in premierja Marjana Šarca pa je v zadnjem času začela stopnjevati slovenska desnica. Pojavila se je peticija, ki poziva slovensko vlado k odstopu od deklaracije. Kot argumente za odstop od deklaracije najbolje povzema poslanec SDS Branko Grims, ki je na izredni seji odbora za notranjo politiko o povečanem številu migrantov dejal naslednje: "Marakeška deklaracija je sporna na treh točkah: ker kar izenači migrante in begunce in vsem migrantom daje v bistvu enak status, ker praktično ukinja meje, in ker zahteva, da se o migrantih poroča samo še pozitivno, to se pravi, da se praktično cenzurira vse, kar bi bilo narobe."

Strokovna javnost


Za Domovina.je je dogajanje okoli Marakeške izjave komentiral geopolitični strokovnjak dr. Laris Gaiser, ki pravi, da je sicer res, da govorimo o dokumentu, ki uradno ni zavezujoč ampak tudi splošne deklaracije pod okriljem OZN-a lahko s časom pridobijo na pravni legitimiteti.

Dr. Gaiser nadaljuje: "Marakeška deklaracija je v vsebini včasih zelo ohlapna pri ločevanju migrantov od beguncev in bi lahko, v večini primerov, bila v nasprotju z nacionalnimi zakonodajami. Glede na to, da se je v času pogajanja dokument precej spremenil in da prav avstrijska vlada, ki je imela na začetku pomembno vlogo pri oblikovanju vsebine in zdaj - v času njenega predsedovanja EU - odstopa od sporazuma in podpisa napovedanega OZN akta, bi moral biti signal slovenski vladi, da bi mogoče bilo vredno podrobno preučiti vsebino dokumenta. Ponovno....sploh glede na dejstvo, da smo vmes zamenjali vlado in v javnosti ni prišlo do poglogljene razprave in analize potencialno izredno pomembnega dokumenta na področju migracij v prihodnosti."
Nenazadnje pa je misel, da lahko osebno odločitev za selitev ureja globalna skupnost, v temeljnem nasprotju z vrednotama osebne svobode in državne suverenosti.

Pogled z druge strani Atlantika, iz ZDA, ki so prve izstopile iz kakršnihkoli migracijskih pogovorov, dodaja Igor Kovač, raziskovalec na Inštitutu za varnostne študije na George Washington University, ki pravi, da deklaracija vsebinsko ne prinaša ničesar novega; je nekonsistentna z dosedanjo mednarodno prakso; in temelji na idealistični predpostavkah, da lahko z mednarodnim pravom uredimo vse.

Igor Kovač nadaljuje z ostro kritiko, saj dokument ni dosleden pri razlikovanju karakteristik in vzrokov obeh oblik preseljevanja. Dokument torej vnaša več kaosa kot jasnosti v mednarodni politični prostor. Nenazadnje pa je misel, da lahko neko tako osebno odločitev za selitev ureja globalna skupnost, v temeljnem nasprotju s klasičnima liberalnima vrednotama osebne svobode in državne suverenosti. Takšen idealizem je obsojen na klavrn rezultat, saj ga nihče ne bo jemal resno. Torej gre za zgolj še en deklarativen dokument, ki bo k reševanju problematike prispeval bore malo. Časovno vzporedno z OZN deklaracijo, pa je EU podpisala poseben sporazum s 26 afriškimi državami glede migracij. Gre za uporabo t.i. Barcelonskega procesa in Evro-mediteranske unije, ki je namenjena prav reševanju problemov v Sredozemlju. Sporazum ponudi 23 konkretnih ukrepov razporejenih v 5 različnih domen migracij – od ukrepov za odpravljanje razlogov za migracije do ukrepov glede vračanja nezakonitih migrantov. Razlika med obema dokumentoma je očitna – z eno besedo konkretnost. Prioriteta Slovenije je EU in njena vzajemna pro-aktivnost glede vprašanja migracij. Možganski trusti slovenske zunanje politike bi se tako morali usmeriti v izboljšanje predlogov EU in si prizadevati za usklajene aktivnosti vseh držav članic.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30