Zakaj NSi in Jože Tanko niso podprli zakona, ki ureja tudi pokop ali upepelitev mrtvega ploda

Uredništvo
1

Čeprav se na prvi pogled zdi, da glasovanja v državnem zboru potekajo po vnaprej jasnih koalicijsko-opozicijskih ločnicah, obstajajo izjeme, ko temu ni tako.

Med takšne denimo sodi sprejem Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki omogoča dosojen pokop žrtev iz Hude jame in drugih množičnih grobišč. Ta je združil predlagateljico NSi in SMC, zakona pa skupaj niso podprli SD, ZL, DeSUS in SDS.

Podoben primer, a z akterji v drugačnih vlogah, se je zgodil v torek, ko so poslanci po vetu državnega sveta z absolutno večino potrdili sprejetje Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti.

Tokrat so koalicijo za sprejem zakona sestavili največja koalicijska in največja opozicijska stranka (SMC in SDS), Socialni demokrati in nepovezani poslanci, svojega glasu podpore pa niso prispevali NSi, DeSUS in ZL. 

Nekatere je presenetilo predvsem ravnanje NSi, saj je zakon med drugim uzakonil pokop in upepelitev mrtvega ploda na podlagi izrecne želje staršev.

A v stranki poudarjajo, da slednji člen podpirajo, nasprotujejo pa drugim slabim rešitvam, ki jih je predvidel zakon in ne upoštevajo običajev ljudi na podeželju.

Proti zakonu je, zanimivo, glasoval tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Že sprejeti zakon je v ponovno odločanje poslancem vrnil državni svet. Svetnike je zmotilo, da bodo pogrebne storitve prepuščene trgu oziroma zasebnikom, pokopališka dejavnost pa bo ostala v domeni občin.

Za potrditev sprejetja zakona je bila tako potrebna absolutna poslanska večina, ki jo je s 13 glasovi pomagal zagotoviti SDS, saj v DeSUS-u, razen enega poslanca, zakona niso podprli. Za zakon je glasovalo 56 poslancev, 17 jih je bilo proti.

Pogrebna dejavnost vključuje zagotavljanje 24-urne dežurne službe kot obvezne gospodarske javne službe, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa vključuje upravljanje in urejanje pokopališč, kar zagotavljajo občine same.

Proti zakonu poslanci NSi in vodja poslancev SDS Tanko

Po sredinem glasovanju se je na Twitterju kritično oglasil Aleš Hojs, ki je svoji nekdanji stranki posredno očital odrekanje pravice pokopa nerojenim otrokom:

Na nepodporo NSi je v naslovu opozoril tudi spletni portal Nova24tv.si, ki pa je med naštevanjem nasprotnikov zakona spregledal, da se je med njimi znašel tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Jože Tanko v nasprotju s svojimi glasoval tudi pri Zakonu o partnerski zvezi

Zanimivo pri tem je, da to ni bilo prvo glasovanje Tanka v nasprotju z “njegovimi” poslanci. Vodja poslancev SDS je namreč prispeval svoj glas v podporo Zakonu o partnerski zvezi, ki ga je koalicija sprejela na predlog Janija Möderndorferja in s tem “povozila” Primčev zakon na to temo.  

Ker nas je zanimalo, zakaj za zakon, ki v 20. členu uvaja možnost pokopa in upepelitve mrtvega ploda (nerojenega otroka), krščanski demokrati in Tanko niso glasovali, smo se nanje obrnili z novinarskim vprašanjem.

V NSi zakonu nasprotujejo, a podpirajo pokop mrtvorojenih in splavljenih otrok

V odgovoru za Domovino so v NSi poudarili, da nikakor ne nasprotujejo 20. členu zakona, ki govori o pokopu ali upepelitvi mrtvega ploda na izrecno željo staršev.

“To smo vedno podpirali, prav tako nikoli v teku obravnav v državnem zboru, to določilo ni bilo deležno nikakršne razprave nobene izmed političnih strank,” so zapisali.

A obenem opozarjajo, da so številni drugi členi zakona sporni, predvsem za pietetne običaje na podeželju.

“Nikakor se ne moremo strinjati z določbo istega zakona, ki izrecno prepoveduje, da bi pokojnik kljub izraženi poslednji volji ležal doma, če je v kraju mrliška vežica,” opozarjajo v NSi in dodajajo, da je potrebno spoštovati, če umrli želi, da se slovo opravi v njegovi domači hiši, na njegovem domu.

Tovrstni običaj se na podeželju še vedno ohranja, “sprejeti zakon pa izrecno nasprotuje, da bi umrli ležal doma in to tudi v primeru, če je pokojnik umrl doma in so ga svojci doma uredili,” še dodajajo krščanski-demokrati.

Kot še pravijo, so z ustreznim dopolnilom uspeli doseči, da lahko pokojnik do pogreba leži dva dni in ne le en dan, kot je bilo prvotno predvideno.

Zakonu še nasprotujejo, ker svojci v primeru smrti nimajo pravice izbire izvajalca prvega prevoza pokojnika iz kraja smrti ter zaradi zelo verjetnega povišanja stroškov pogrebnih storitev.

O razlogih za odločitev, da glasuje drugače od večine poslancev SDS, smo povprašali tudi njihovega vodjo Jožeta Tanka, vendar odgovora nismo prejeli. Predvidevamo pa lahko, da gre pri Tanku za podobne pomisleke kot pri NSi.

20. člen (mrtvi plod)

(1) Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila porodničarja-ginekologa o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb tega zakona.

(2) Ves biološki material človeškega izvora, ki je odstranjen po operativnih ali drugih posegih in dogodkih, se upepeljuje v upepeljevalnicah za pokojnike, če to omogočajo drugi predpisi.

Doniraj

1 komentar

  1. Kot vneta ProLiferka menim, da je NSi ravnala rahlo naivno. Prav zanimivo bi bilo vedeti ali bi poslanci glasovali isto, če bi vedeli kako jih bodo SDS in Primčevi mediji nabijali?
    A ravno to nabijanje žal razkriva pravi obraz Primca: če bi se mu res šlo za rešitev bi slavil zmago. A njegov glavni point je bil nabijati NSi in kazati s prstom… glejte volivci jaz sem mesija, mene volite. Tisti tam so grešniki. Že videno pri Janši – nič novega, žal.

    Čisto mimogrede – a ni bil pokop že možen po prizadevanju Keržeta? Čemu je potreben še poseben zakon? A ni v Sloveniji že 5x preveč zakonov?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime