Zakaj nova zadolžitev Slovenije in kakšna bo cena socialnega miru za davkoplačevalce
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Slovenija je včeraj kot prva med državami z evrom odprla letošnjo sezono zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. V tem je prehitela tudi Irsko, ki je že kar nekaj let tradicionalno prva.
Vlagateljem, ki večinoma prihajajo iz Združenega kraljestva, Irske, Avstrije in Nemčije, je bilo prodanih za 1,5 milijarde evrov obveznic. To morda ni letošnja edina zadolžitev, saj je vlada na zadnji lanski seji sprejela usmeritev, da se lahko v letu 2019 za financiranje proračuna zadolžimo za največ 2,1 milijarde evrov.
Po podatkih ministrstva za finance je denarja za letos trenutno dovolj. Zgodnjo zadolžitev upravičujejo s tem, da v marcu poteče izdaja obveznic iz preteklih let. Takrat bodo sedaj prodane obveznice tudi izdane v obtok. Sicer pa letos poteče za kar 3,255 milijarde evrov obveznic.
Za zagotovitev socialnega miru je sicer Šarčeva vlada med sindikate javnega sektorja in še v nekatere druge namene povečala predvidene proračunske izdatke za 1,1 milijarde evrov. Slednje je izjemno razburilo Fiskalni svet, ki bedi nad javnimi financami, obenem so se dvignile cene domov za ostarele, brez denarja za povečane plače pa so ostali v številnih javnih zavodih.
A Marjan Šarec si je s tem kupil visoko javno podporo, saj ljudje povečane potrošnje države v svojih žepih neposredno še ne čutijo. A to se že spreminja.
Kljub vsemu je za pričakovati, da se bo zaradi razdolževanja in še vedno relativno ugodne gospodarske rasti dolg Slovenije glede na BDP tudi letos nekoliko zmanjšal. Druga pozitivna novica pa je, da se Slovenija trenutno zadolžuje po nekajkrat nižji obrestni meri kot na vrhuncu finančne krize. Trenutna izdaja obveznic ima referenčno obrestno mero 1,19 odstotka. V primerjavi z letom 2013, ko so se zahtevani donosi za slovenske obveznice približali nevzdržnim sedmim odstotkom, je to izredno ugodna zadolžitev.
Kako drago smo plačevali izposojanje denarja v času finančne krize, nam pove naslednji podatek. Leta 2008 in 2009 je država za plačilo obresti namenila 326 milijonov evrov. Nato pa je zaradi težav v gospodarstvu in dragih sanacij državnih podjetij le ta skokovito naraščal. Tako je država leta 2014, 2015 in 2016 za financiranje svojega dolga plačala vsako leto več kot milijardo evrov.
Takšno odločitev je sprejela vlada Alenke Bratušek, ki ni želela zaprositi za mednarodno finančno pomoč, katera bi Sloveniji zagotovila denar po mnogo nižji ceni, a bi v zameno morali izvesti nekatere reforme, ki se jih leve vlade izogibajo.
Zaradi lanskih in letošnjih ugodnih zadolžitev sicer za obresti že plačujemo manj, a še vedno več kot 800 milijonov evrov letno.
Trenutno ima Slovenija za okoli 30 milijard evrov dolga, ob koncu leta pa naj bi znašal 28,3 milijarde evrov. Tako bi se po več kot petih letih ponovno spustil pod maastrichtsko določenih 60 % BDP. Zasluge za to ima sicer v mnogo večji meri gospodarska rast kot vladne politike. Dejstvo je, da se dolg niža, a država hkrati povečuje proračunske stroške, obenem pa se globalno gospodarstvo ohranja in ekonomski kazalci kmalu ne bodo več tako ugodni.
Od tod svarila Fiskalnega sveta, ki opozarja, da je v odloku predvideno povečanje izdatkov v 2019 v višini 1,1 milijarde evrov v nasprotju s fiskalnim pravilom, ki v 2019 dovoljuje dvig izdatkov za največ 830 milijonov evrov.
Slovenija je včeraj kot prva med državami z evrom odprla letošnjo sezono zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. V tem je prehitela tudi Irsko, ki je že kar nekaj let tradicionalno prva.
Vlagateljem, ki večinoma prihajajo iz Združenega kraljestva, Irske, Avstrije in Nemčije, je bilo prodanih za 1,5 milijarde evrov obveznic. To morda ni letošnja edina zadolžitev, saj je vlada na zadnji lanski seji sprejela usmeritev, da se lahko v letu 2019 za financiranje proračuna zadolžimo za največ 2,1 milijarde evrov.
Po podatkih ministrstva za finance je denarja za letos trenutno dovolj. Zgodnjo zadolžitev upravičujejo s tem, da v marcu poteče izdaja obveznic iz preteklih let. Takrat bodo sedaj prodane obveznice tudi izdane v obtok. Sicer pa letos poteče za kar 3,255 milijarde evrov obveznic.
Za zagotovitev socialnega miru je sicer Šarčeva vlada med sindikate javnega sektorja in še v nekatere druge namene povečala predvidene proračunske izdatke za 1,1 milijarde evrov. Slednje je izjemno razburilo Fiskalni svet, ki bedi nad javnimi financami, obenem so se dvignile cene domov za ostarele, brez denarja za povečane plače pa so ostali v številnih javnih zavodih.
A Marjan Šarec si je s tem kupil visoko javno podporo, saj ljudje povečane potrošnje države v svojih žepih neposredno še ne čutijo. A to se že spreminja.
Kljub vsemu je za pričakovati, da se bo zaradi razdolževanja in še vedno relativno ugodne gospodarske rasti dolg Slovenije glede na BDP tudi letos nekoliko zmanjšal. Druga pozitivna novica pa je, da se Slovenija trenutno zadolžuje po nekajkrat nižji obrestni meri kot na vrhuncu finančne krize. Trenutna izdaja obveznic ima referenčno obrestno mero 1,19 odstotka. V primerjavi z letom 2013, ko so se zahtevani donosi za slovenske obveznice približali nevzdržnim sedmim odstotkom, je to izredno ugodna zadolžitev.
Slovenija je zelo drago zadolžena
Kako drago smo plačevali izposojanje denarja v času finančne krize, nam pove naslednji podatek. Leta 2008 in 2009 je država za plačilo obresti namenila 326 milijonov evrov. Nato pa je zaradi težav v gospodarstvu in dragih sanacij državnih podjetij le ta skokovito naraščal. Tako je država leta 2014, 2015 in 2016 za financiranje svojega dolga plačala vsako leto več kot milijardo evrov.
Takšno odločitev je sprejela vlada Alenke Bratušek, ki ni želela zaprositi za mednarodno finančno pomoč, katera bi Sloveniji zagotovila denar po mnogo nižji ceni, a bi v zameno morali izvesti nekatere reforme, ki se jih leve vlade izogibajo.
Zaradi lanskih in letošnjih ugodnih zadolžitev sicer za obresti že plačujemo manj, a še vedno več kot 800 milijonov evrov letno.
Trenutno ima Slovenija za okoli 30 milijard evrov dolga, ob koncu leta pa naj bi znašal 28,3 milijarde evrov. Tako bi se po več kot petih letih ponovno spustil pod maastrichtsko določenih 60 % BDP. Zasluge za to ima sicer v mnogo večji meri gospodarska rast kot vladne politike. Dejstvo je, da se dolg niža, a država hkrati povečuje proračunske stroške, obenem pa se globalno gospodarstvo ohranja in ekonomski kazalci kmalu ne bodo več tako ugodni.
Od tod svarila Fiskalnega sveta, ki opozarja, da je v odloku predvideno povečanje izdatkov v 2019 v višini 1,1 milijarde evrov v nasprotju s fiskalnim pravilom, ki v 2019 dovoljuje dvig izdatkov za največ 830 milijonov evrov.
Načrtovana proračunska poraba cca 10 milijard za 270 mio presega dopustno po fiskalnem pravilu, javni zavodi še ne vedo kako zagotoviti denar za višje plače, gospodarska rast pa se ohlaja #srečno2019
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) 5 January 2019
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
10 komentarjev
amelie
Kraševka, se popolnoma strinjam.
Kot otroci so, ki niso izživeli svojega otroštva. Se sploh ne zavedajo posledic svojih dejanj.
Skratka ne zavedajo se svoje odgovornosti.
Kraševka
HELENA. 9,45
POSTAVILI STE DOBRA VPRAŠANJA. iN RES SO NAŠI DEDJE DOBRO POZNALI TA PREGOVOR, KI STE GA NAPISALI.
kdo nam je posodil denar, ko je vladala Alenka ne vemo.
Kdo je naredil bančno luknjo v KBM, NLB in Faktor banki tudi ne vemo.
Zakaj jih ne obelodanimo? Mislim, da so prijatelji "naših levih", ker sicer bi imena naši mediji veselo objavili.
Mogoče se je Alenka sposodila pri "naših prijateljih", ki so denar "nekam spravili". In če so "naši prijatelji", jim z lahkim srcem lahko plačujemo tudi VELIKE OBRESTI, ker se s tem "naši" še okrepijo.
Je pa čudno, ker se je Cerarjeva vlada vedno hvalila kako dobro nam gre, enako sedaj Šarec. Ko gre človeku dobro, sploh ni potrebe, da se zadolžuje. Meni je nerazumljivo, da se je sedaj v januarju naša vlada zadolžila, saj smo pravkar pokasirali pri prodaji NLB.
Alojzij Pezdir
Premier Marjan Šarec z levičarsko "manjšinsko" vlado 1 + 5 le papagajsko nonšalantno nadaljuje standardno levičarsko politiko nebrzdanega razdeljevanja in negospodarnega zapravljanja proračunskega denarja ter dodatnega mednarodnega zadolževanja in s tem dodatnega neetičnega prenašanja zajetnih finančnih obveznosti sedanje aktivne generacije državljanov na naslednje generacije naših otrok in vnukov.
Namesto, da bi v gospodarski konjukturi nastale precejšnje proračunske viške državnega denarja davkoplačevalcev gospodarno in plodovito ter razvojno usmerjeno investiral v mednarodno prebojne in obetavne gospodarske panoge in projekte, si z njim navidezno in zgolj za kratek čas "kupuje" socialni mir ter medijsko napihuje zunanji vtis socialne stabilnosti in blaginje, na dolgi rok pa z omenjenim dodatnim in nepovratnim zapravljanjem težko zasluženega denarja davkoplačevalcev vztrajno in pogubno dodatno spodjeda mednarodno konkurenčnost še vedno dokaj trdožive ali vsaj žive slovenske znanosti, podjetniške inovativnosti in kapitalske učinkovitosti.
Zaradi prevladujoče in prednostne politike nenehne delitve in neracionalnega zapravljanja vseh slovenskih levih vlad se na eni strani vztrajno v negativno smer krepi nestimulativna uravnilovka pri plačilu zaposlenih ter brezperspektivna "enakost v revščini", a tudi nenehoma rastoča nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva in javnega sektorja, na drugi strani pa vztrajno raste tudi vse bolj očitna kadrovska podhranjenost (zaradi "bega možganov" domačih mladih izobražencev v tujino ter zaradi popolnoma nekonkurenčnih pogojev zaposlovanja za tuje visoko izobražene in vrhunsko specializirane strokovnjake) ter že skoraj sovražna odbojnost slovenskih organov države in lokalnih oblasti do vse manjšega števila zainteresiranih morebitnih investitorjev in pomembnejših zaposlovalcev iz tujine.
Zaradi skrajno nazadnjaškega ideološkega priseganja vseh levih vlad na sistemsko monopolizirani javni sektor v zdravstvu, šolstvu, socialnem skrbstvu ipd. ter zaradi skrajno sovražnega odnosa do sleherne zasebne podjetniške pobude na področju družbenih dejavnosti in javnega sektorja nasploh, se sistemsko in vztrajno negativno krepi neracionalno zapravljanje proračunskega denarja ter njegova negospodarna uporaba, obenem pa nezadržno raste sistemska korupcija, nepotizem in klientelizem v javnem sektorju ter podaljševanje čakalnih vrst kot najvidnejši in tudi najnegativnejši izraz povsem zgrešene zdravstvene politike v državi, zaradi katere se dodatno višajo stroški zapoznelega zdravljenja ter prezgodnjih smrti goljufanih in preziranih zavarovancev.
MEFISTO
Zakaj nova zadolžitev Slovenije in kakšna bo cena socialnega miru za davkoplačevalce?
Nepotrebno vprašanje.
Volitve so mimo in zdaj prihajajo računi.
Kdo jih pa naj plača, če ne butasti volivci, ki so hkrati tudi davkoplačevalci!?
In toliko so pametni, ljudski oblastniki, ne volivci,da vedo, da denar ne leži na cesti, temveč v bankah, seveda tujih.
helena_3
Stari ljudje so rekli: "Dolg pravi: ti me samo začni, delal se bom potem že sam!"
Alenčica Bratuškova je ogromno škodo naredila Sloveniji. Dvignila je DDV in si sposodila denar po neugodnih pogojih - ali se že ve, od koga? V začetku je bila to huda skrivnost, kasneje se je nekaj govorilo, ampak vse je bilo v neki megli. Torej: kdo nam je takrat posodil po visoki obrestni meri, da smo "zaflikali" bančno luknjo, ki je nastala ... spet ne vemo povsem natančno, zakaj. Oziroma, uradno se ne ve.
pozdrav
Ne pa na stran tistih, ki ravnajo gospodarno in jamčijo dolgoročen osebni in skupni duhovni in materialni razvoj!
pozdrav
Vlada se je postavila na stran tistih, ki poznajo le svoj kratkoročno poln želodec in žep.
pozdrav
Delitev denarja kot to počnejo dedki mrazi, pa ima elemente mafijaštva.
Skratka, vlada ne opravlja svojega poslanstva.
Ne gospodari kot dober gospodar in ne vzgaja, ampak ravna nasprotno!
pozdrav
Šarčeva vlada počne iste neumnosti kot cerarjeva.
Dober gospodar bi storil takole:
Istočasno z dvigom plač bi izvedel potrebne reforme.
In sicer:
Tisti, ki so bili deležni bistvenega povišanja plač, bi morali predložiti poprej pisno vladi, kaj vse bodo storili za izboljšanje njihovega dela. Pogajanja bi tekla o vsebini teh reform.
To bi naj veljalo za vse: za zdravnike, javno upravo, šolstvo, policijo vojsko....
Vlada pa zdaj ravna kot naivnnež.
amelie
Točno tako je, S.štor ! Ozavestiti, zato pa smo v taki situaciji, ker primanjkuje ZAVESTI. Smo pred popolnoma drugačnimi izzivi, kot je bil svet prejšnjega stoletja. Potrebna je drugačna politika. Ozaveščen človek ima širši pregled nad dogajanjem, lahko tudi brez diplome v žepu, morda tudi kot navaden kmet. Ker ima zdravo pamet, kot rečemo. Te še najbolj primanjkuje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.