Zakaj nova zadolžitev Slovenije in kakšna bo cena socialnega miru za davkoplačevalce

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Slovenija je včeraj kot prva med državami z evrom odprla letošnjo sezono zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih. V tem je prehitela tudi Irsko, ki je že kar nekaj let tradicionalno prva.

Vlagateljem, ki večinoma prihajajo iz Združenega kraljestva, Irske, Avstrije in Nemčije, je bilo prodanih za 1,5 milijarde evrov obveznic. To morda ni letošnja edina zadolžitev, saj je vlada na zadnji lanski seji sprejela usmeritev, da se lahko v letu 2019 za financiranje proračuna zadolžimo za največ 2,1 milijarde evrov.

Po podatkih ministrstva za finance je denarja za letos trenutno dovolj. Zgodnjo zadolžitev upravičujejo s tem, da v marcu poteče izdaja obveznic iz preteklih let. Takrat bodo sedaj prodane obveznice tudi izdane v obtok. Sicer pa letos poteče za kar 3,255 milijarde evrov obveznic.

Za zagotovitev socialnega miru je sicer Šarčeva vlada med sindikate javnega sektorja in še v nekatere druge namene povečala predvidene proračunske izdatke za 1,1 milijarde evrov. Slednje je izjemno razburilo Fiskalni svet, ki bedi nad javnimi financami, obenem so se dvignile cene domov za ostarele, brez denarja za povečane plače pa so ostali v številnih javnih zavodih. 

A Marjan Šarec si je s tem kupil visoko javno podporo, saj ljudje povečane potrošnje države v svojih žepih neposredno še ne čutijo. A to se že spreminja.   

Kljub vsemu je za pričakovati, da se bo zaradi razdolževanja in še vedno relativno ugodne gospodarske rasti dolg Slovenije glede na BDP tudi letos nekoliko zmanjšal. Druga pozitivna novica pa je, da se Slovenija trenutno zadolžuje po nekajkrat nižji obrestni meri kot na vrhuncu finančne krize. Trenutna izdaja obveznic ima referenčno obrestno mero 1,19 odstotka. V primerjavi z letom 2013, ko so se zahtevani donosi za slovenske obveznice približali nevzdržnim sedmim odstotkom, je to izredno ugodna zadolžitev.

Slovenija je zelo drago zadolžena


Kako drago smo plačevali izposojanje denarja v času finančne krize, nam pove naslednji podatek. Leta 2008 in 2009 je država za plačilo obresti namenila 326 milijonov evrov. Nato pa je zaradi težav v gospodarstvu in dragih sanacij državnih podjetij le ta skokovito naraščal. Tako je država leta 2014, 2015 in 2016 za financiranje svojega dolga plačala vsako leto več kot milijardo evrov.

Takšno odločitev je sprejela vlada Alenke Bratušek, ki ni želela zaprositi za mednarodno finančno pomoč, katera bi Sloveniji zagotovila denar po mnogo nižji ceni, a bi v zameno morali izvesti nekatere reforme, ki se jih leve vlade izogibajo.

Zaradi lanskih in letošnjih ugodnih zadolžitev sicer za obresti že plačujemo manj, a še vedno več kot 800 milijonov evrov letno.

Trenutno ima Slovenija za okoli 30 milijard evrov dolga, ob koncu leta pa naj bi znašal 28,3 milijarde evrov. Tako bi se po več kot petih letih ponovno spustil pod maastrichtsko določenih 60 % BDP. Zasluge za to ima sicer v mnogo večji meri gospodarska rast kot vladne politike. Dejstvo je, da se dolg niža, a država hkrati povečuje proračunske stroške, obenem pa se globalno gospodarstvo ohranja in ekonomski kazalci kmalu ne bodo več tako ugodni.

Od tod svarila Fiskalnega sveta, ki opozarja, da je v odloku predvideno povečanje izdatkov v 2019 v višini 1,1 milijarde evrov v nasprotju s fiskalnim pravilom, ki v 2019 dovoljuje dvig izdatkov za največ 830 milijonov evrov.



KOMENTAR: Uredništvo
Šarec si je kupil visoko podporo z denarjem za leta suhih krav
Resda ima Slovenija pod Šarcem za dobro milijardo višje proračunske izdatke kot je za leto 2019 planirala Cerarjeva vlada, a premieru Marjanu Šarcu se nedvomno smeji. Razdelitev denarja, ki bi ga bilo vredno spraviti za čas suhih krav, mu je prinesla visoko javnomnenjsko podporo - ta že dva meseca narašča, nekritično ga poveličujejo tudi osrednji mediji. Račun za precej izdatkov namerava Šarec sicer obesiti na pleča podjetnikov oziroma gospodarstvenikov. A če ljudje mislijo, da del tega na koncu ne bo izstavljen tudi njim, so v zmoti. Najprej bodo s povišanimi oskrbninami v domovih upokojencev, kjer nimajo denarja za izpogajane višje plače, svoj delež prispevali najšibkejši - torej upokojenci. Brez denarja za povišice so tudi zdravstveni zavodi, nedvomno pa tudi drugi javni zavodi v lasti države in občin. Vse to se bo slej kot prej izrazilo v višjih zdravstvenih prispevkih, pa preko novega davka na nepremičnine in še kakšno dajatev bodo dvignili ali iznašli. Navsezadnje se v tem utaplja tudi denar od prodaje Nove ljubljanske banke. Prav zato je zaskrbljenost dr. Davorina Kračuna, ki preko vodenja Fiskalnega sveta bedi nad našimi javnimi financami, še kako na mestu. Slovenija pač zapravlja denar, s katerim bi se lahko še hitreje razdolževala in se s tem pripravila na neizogibno naslednjo krizo. Da zna deliti zbran davkoplačevalski denar, je pokazal, a prava vrednost premiera Marjana Šarca se bo pokazala, ko bo spet pritisnila gospodarska recesija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike