Zakaj tokrat ni potrebe, da nas ob velikem zadolževanju države boli glava
POSLUŠAJ ČLANEK
Država se je prejšnji teden ponovno zadolžila, a tokrat je zadolževanje drugačno. Slovenija je izdala za 1,75 milijarde evrov novih desetletnih obveznic, prvič v zgodovini po negativni obrestni merin –0,096 odstotka, kar kaže na zaupanje vlagateljev v slovenske obveznice.
Pobrskali smo po odstotkih za obresti v zadnjem desetletju in več. Pogledali pa smo tudi to, kako se je skozi leta spreminjal slovenski dolg in kaj je Sloveniji prineslo tako nizko obrestno mero.
Vse skupaj pomeni, da se bomo prvič v zgodovini naše države z izdajo desetletnih obveznic zadolžili z negativno obrestno mero in nam obresti sploh ne bo treba plačati. Imetniki obveznic so naši državi namreč celo pripravljeni plačati, da so lahko njene obveznice uvrstili v svoje naložbene portfelje, s tem pa se bo zmanjšal znesek, ki ga bo morala država vrniti. Iz tega se bo tako nabralo 17 milijonov evrov sredstev, ki jih bomo lahko obdržali.
Slovenija je obenem prodala za 250 milijonov evrov dodatnih dolžniških papirjev iz že obstoječe izdaje 30-letnih obveznic z zapadlostjo leta 2050. Povpraševanje po dodatnih tridesetletnih obveznicah omenjene izdaje je doseglo 250 milijonov evrov, pri tem pa se je Slovenija zadolžila z 0,381-odstotno obrestno mero.
V času 2. vlade Janeza Janše se je Slovenija preko izdaje desetletnih državnih obveznic v drugi polovici oktobra 2012 zadolžila za 2,25 milijarde ameriških $ (1,72 milijarde evrov). Obresti so takrat znašale 5,7 odstotka oziroma 980 milijonov evrov.
V času leve vlade leta 2013 se je pod vodstvom Alenke Bratušek Slovenija zadolžila najprej za 3,5 milijarde ameriških $. Poleg tega za 1,5 milijarde preko izdaje evrskih obveznic, katerih letna obrestna mera je znašala 4,7 odstotka.
Pod vlado premiera Mira Cerarja je Slovenija 30-letne obveznice prvič izdala 31. julija 2015. Z izdajo je Slovenija takrat zbrala 300 milijonov evrov. Za primerjavo, takrat je morala vlagateljem ponuditi obrestno mero v višini 3,125 odstotka.
Trend zniževanja deleža dolga državnega proračuna v se je po nekaj letih prekinil v letu 2008 in v letih, ki so sledila, se je dolg državnega proračuna povečeval, kar je bila predvsem posledica znižanja bruto domačega proizvoda.
Največji nominalni porast dolga državnega proračuna se je zgodil v letu 2013 in sicer za 5.159,4 milijonov EUR, ko se je dolg še dodatno povečal zaradi financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Od leta 2008, do konca leta 2014 se je dolg povečal za 18.833 milijonov in ob koncu leta 2014 znašal 26 milijonov eurov. Zaradi povečanega zadolževanja, od leta 2009 naprej, so se posledično vsako leto povečali tudi izdatki državnega proračuna za obresti, ki so v letu 2014 znašali 1,1 milijarde evrov.
Po podatkih SURS je ob koncu lanskega tretjega četrtletja bruto konsolidirani dolg države znašal nominalno že 36 milijard in 712 milijonov evrov, relativno pa 78,5 odstotka BDP. Konec leta 2019, torej pred epidemijo in pred novo vlado, je bruto konsolidirani dolg države znašal nominalno 31 milijard in 744 milijonov evrov, relativno pa 65,6 odstotka BDP.
Če pogledamo spodnji graf, bi si marsikdo lahko mislil, da sedanja Janševa vlada pri nizkih obrestnih merah le pobira sadove dobrega dela prejšnjih vlad. A da so stvari malo bolj kompleksne, je pred časom na svojem blogu pojasnjeval ekonomist Jože P. Damijan.
»Da je tudi donos slovenske 10-letne državne obveznice postal negativen, glede na dizajn nekako implicira, da gredo tukaj zasluge za to prejšnji vladi Mira Cerarja in sedanji Šarčevi vladi. Nič od tega seveda ni res. Slovenija je postala 12. država z negativno obrestno mero dolgoročnih obveznic, od tega so vse, razen Švice, Švedske in Japonske, članice evrskega območja. Ključna lastnost vseh dvanajstih držav je, da njihove centralne banke izvajajo enormne programe odkupovanja obveznic (kvantitativno sproščanje), hkrati pa so uvedle negativne depozitne obrestne mere,« je na svojem blogu zapisal nesojeni mandatarski kandidat Damijan v začetku avgusta 2019.
Slovenija tako po mnenju Damijana ni naredila nič posebnega v tistem času, le visoka gospodarska rast je prek povečanih fiskalnih prilivov vplivala na zmanjšanje deficita oz. povečanje presežka v proračunu ter prek povečanja imenovalca v razmerju dolg/BDP optično znižala delež slovenskega dolga glede na BDP.
ECB pa nam je pomagala s tem, da je uvedla negativno depozitno obrestno mero junija 2014 in jo marca 2016 še znižala. Hkrati je ECB od marca 2015 izvajala agresivno politiko odkupovanja obveznic na trgu. Oboje sovpada z začetkom upadanja donosov na slovenske državne obveznice.
Zdaj je seveda situacija drugačna, saj države tonejo v globoko negativno gospodarsko rast. A Sloveniji je s ekspanzivno fiskalno politiko očitno uspelo ohraniti stabilen in dober ugled med vlagatelji.
Zadolževanje Slovenije je sicer na nedavni novinarski konferenci komentiral tudi predsednik vlade Janša. Dejal je, da nam ugodna javno-finančna situacija omogoča relativno hitro okrevanje, če bomo sposobni izkoristiti. “Denar bo treba vrniti, in če ga bomo pametno naložili, to ne bo nikakršen problem.”
Lani se je Slovenija na finančnih trgih zadolžila za rekordnih 7,6 milijarde evrov, kar je bilo investirano v blaženje krizne gospodarske in socialne situacije zaradi koronavirusnih razmer.
Tudi to je omogočilo Sloveniji, da je obdržala eno najnižjih ravni brezposelnosti v Evropi:
Pobrskali smo po odstotkih za obresti v zadnjem desetletju in več. Pogledali pa smo tudi to, kako se je skozi leta spreminjal slovenski dolg in kaj je Sloveniji prineslo tako nizko obrestno mero.
Vse skupaj pomeni, da se bomo prvič v zgodovini naše države z izdajo desetletnih obveznic zadolžili z negativno obrestno mero in nam obresti sploh ne bo treba plačati. Imetniki obveznic so naši državi namreč celo pripravljeni plačati, da so lahko njene obveznice uvrstili v svoje naložbene portfelje, s tem pa se bo zmanjšal znesek, ki ga bo morala država vrniti. Iz tega se bo tako nabralo 17 milijonov evrov sredstev, ki jih bomo lahko obdržali.
Slovenija je obenem prodala za 250 milijonov evrov dodatnih dolžniških papirjev iz že obstoječe izdaje 30-letnih obveznic z zapadlostjo leta 2050. Povpraševanje po dodatnih tridesetletnih obveznicah omenjene izdaje je doseglo 250 milijonov evrov, pri tem pa se je Slovenija zadolžila z 0,381-odstotno obrestno mero.
V času 2. vlade Janeza Janše se je Slovenija preko izdaje desetletnih državnih obveznic v drugi polovici oktobra 2012 zadolžila za 2,25 milijarde ameriških $ (1,72 milijarde evrov). Obresti so takrat znašale 5,7 odstotka oziroma 980 milijonov evrov.
V času leve vlade leta 2013 se je pod vodstvom Alenke Bratušek Slovenija zadolžila najprej za 3,5 milijarde ameriških $. Poleg tega za 1,5 milijarde preko izdaje evrskih obveznic, katerih letna obrestna mera je znašala 4,7 odstotka.
Pod vlado premiera Mira Cerarja je Slovenija 30-letne obveznice prvič izdala 31. julija 2015. Z izdajo je Slovenija takrat zbrala 300 milijonov evrov. Za primerjavo, takrat je morala vlagateljem ponuditi obrestno mero v višini 3,125 odstotka.
Trend slovenskega dolga skozi leta. Največji porast pod vlado Alenke Bratušek
Trend zniževanja deleža dolga državnega proračuna v se je po nekaj letih prekinil v letu 2008 in v letih, ki so sledila, se je dolg državnega proračuna povečeval, kar je bila predvsem posledica znižanja bruto domačega proizvoda.
Največji nominalni porast dolga državnega proračuna se je zgodil v letu 2013 in sicer za 5.159,4 milijonov EUR, ko se je dolg še dodatno povečal zaradi financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Od leta 2008, do konca leta 2014 se je dolg povečal za 18.833 milijonov in ob koncu leta 2014 znašal 26 milijonov eurov. Zaradi povečanega zadolževanja, od leta 2009 naprej, so se posledično vsako leto povečali tudi izdatki državnega proračuna za obresti, ki so v letu 2014 znašali 1,1 milijarde evrov.
Po podatkih SURS je ob koncu lanskega tretjega četrtletja bruto konsolidirani dolg države znašal nominalno že 36 milijard in 712 milijonov evrov, relativno pa 78,5 odstotka BDP. Konec leta 2019, torej pred epidemijo in pred novo vlado, je bruto konsolidirani dolg države znašal nominalno 31 milijard in 744 milijonov evrov, relativno pa 65,6 odstotka BDP.
Negativni donos državnih obveznic je posledica velike likvidnosti na trgu, negativnih depozitnih obrestnih mer in zagotovila, da bo centralna banka odkupila tudi obveznice z negativnim donosom. To pomeni, da finančni vlagatelji ne držijo obveznic do zapadlosti in se tako izognejo polni izgubi zaradi negativnega donosa.
Nesojeni mandatar: To ni posledica Šarca ali Cerarja
Če pogledamo spodnji graf, bi si marsikdo lahko mislil, da sedanja Janševa vlada pri nizkih obrestnih merah le pobira sadove dobrega dela prejšnjih vlad. A da so stvari malo bolj kompleksne, je pred časom na svojem blogu pojasnjeval ekonomist Jože P. Damijan.
»Da je tudi donos slovenske 10-letne državne obveznice postal negativen, glede na dizajn nekako implicira, da gredo tukaj zasluge za to prejšnji vladi Mira Cerarja in sedanji Šarčevi vladi. Nič od tega seveda ni res. Slovenija je postala 12. država z negativno obrestno mero dolgoročnih obveznic, od tega so vse, razen Švice, Švedske in Japonske, članice evrskega območja. Ključna lastnost vseh dvanajstih držav je, da njihove centralne banke izvajajo enormne programe odkupovanja obveznic (kvantitativno sproščanje), hkrati pa so uvedle negativne depozitne obrestne mere,« je na svojem blogu zapisal nesojeni mandatarski kandidat Damijan v začetku avgusta 2019.
Slovenija tako po mnenju Damijana ni naredila nič posebnega v tistem času, le visoka gospodarska rast je prek povečanih fiskalnih prilivov vplivala na zmanjšanje deficita oz. povečanje presežka v proračunu ter prek povečanja imenovalca v razmerju dolg/BDP optično znižala delež slovenskega dolga glede na BDP.
ECB pa nam je pomagala s tem, da je uvedla negativno depozitno obrestno mero junija 2014 in jo marca 2016 še znižala. Hkrati je ECB od marca 2015 izvajala agresivno politiko odkupovanja obveznic na trgu. Oboje sovpada z začetkom upadanja donosov na slovenske državne obveznice.
Zdaj je seveda situacija drugačna, saj države tonejo v globoko negativno gospodarsko rast. A Sloveniji je s ekspanzivno fiskalno politiko očitno uspelo ohraniti stabilen in dober ugled med vlagatelji.
Sloveniji prvič v zgodovini upniki plačujejo, da vzame denar in bo zato vrnila manj kot si je izposodila, kar je lepa zaupnica politiki vlade. https://t.co/huWKkBKzRZ
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 5, 2021
Zadolževanje Slovenije je sicer na nedavni novinarski konferenci komentiral tudi predsednik vlade Janša. Dejal je, da nam ugodna javno-finančna situacija omogoča relativno hitro okrevanje, če bomo sposobni izkoristiti. “Denar bo treba vrniti, in če ga bomo pametno naložili, to ne bo nikakršen problem.”
Lani se je Slovenija na finančnih trgih zadolžila za rekordnih 7,6 milijarde evrov, kar je bilo investirano v blaženje krizne gospodarske in socialne situacije zaradi koronavirusnih razmer.
Tudi to je omogočilo Sloveniji, da je obdržala eno najnižjih ravni brezposelnosti v Evropi:
Slovenija novembra v zgornji tretjini držav EU z najmanjšo brezposelnostjo tako, da so očitno ukrepi vlade dobri in pravilno usmerjeni. https://t.co/UC0VOIi6rb
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 10, 2021
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
7 komentarjev
Drugace misleci
Če me spomin ne vara na Irskem ni bilo trojke. So pa sami sprejeli ostre omejitve.
Katastrfalne posledice delovanja trojke (navkljub navidezno poceni kreditom s katerimj se je reševalo Francoske in Nemške banke) pa lahko vsak vidi. V Grčiji. Na portugalskem. Pa celo v Španiji.
Franc2015
Trojka bi pomenila poceni denar s pogoji sprejetja nekaterih reform, ki bi jih Slovenija že zdavnaj potrebovala. Bratuškova si tega politično ni mogla privoščiti in je raje zadolževala po izjemno visoki obrestni meri, da smo potem še leta plačevali enormne obresti, za izhod iz krize pa smo potrebovali največ časa.
Irska je po drugi strani sprejela denar od Trojke, izvedla reforme ter se drastično odbila navzgor in seveda iz iztega izhodišča močno prehitela Slovenijo. Ampak to je pač naša stalna usoda, dokler smo pač ujetniki socialistične logike.
romanos1
Bratuškova nas ni rešila trojk,ker jih nobeden ni povabil,sami pa ne pridejo v državo!
si pa res drugače misleči.zaradi verodostojnosti ti za drugič predlagam ime in priimek,saj ga imaš,a ne?
IgorP
romanček Trojka ni prišla, ker je Alenka znala sama rešiti težave, Janezek pred njo pa nam je grozil, da jo bo poklical, če ne bomo "pridni"! Razlika je očitna! Tako nekako tudi sedaj vladni govorec Kacin grozi, kaj vse nas še čaka, če ne bomo "pridni" pri upoštevanju omejitev! Komuniciranje na nivoju otrok! O denarju, ki gre v tem času v marsikatere napačne roke, pa bolje ne .......
IgorP
A ti si pa Roman Naprudnik, če že govoriš o imenu in priimku????
Drugace misleci
Najvidnejši predstavniki opcije, ki je trenutno na oblasti so pozivali na trojko. To je dejstvo. Najglasnejša sta bila takrat evroposlanca Zver in Peterle. In Bratovškova nas je rešila pred to nesrečo pa naj si o njej mislimo karkoli. Sicer pa dober komentar g. Petra v nadaljevanju.
Drugace misleci
Nasprotno. Ob sedanjem zadolževanju bi nas morala in nas bo še dolgo zelo boleti glava. Predvsem zato kako se ta denar troši. V. Bole je npr. na predavanju v okviru poslovne konference v Portorožu podal in utemeljil oceno, da se v Sloveniji angažira zelo veliko protikoronskega denarja (kar bi lahko bilo v danih okoliščinah tudi dobro in prav), vendar se ga upravlja najmanj učinkovito med vsemi članicami EU.
In če malo pomislimo, lahko vidimo, da gre pri nekaterih postavkah (npr. deljenje denarja cerkvenim uslužbencem napočes, nekaterim upokojencem, kar vsem študentom po vrsti…) preprosto za podkupovanje volivcev. Podobno je slišati, da nekatera podjetja in predvsem precej obrtnikov vse skupaj zelo zlorabljajo. To, kar se pri nas trenutno gremo žal ni vodenje ekonomske politike, ampak populistično-politikantsko ravnanje trenutnih oblastnikov.
Treba se je zavedati, da je Slovenija v EU izpogajala precej denarja iz paketa za okrevanje (čeprav manj kot je npr. delež v prebivalstvu ali pa v ustvarjenem BDP glede na EU). Vendar pa je žal delež nepovratnih sredstev presenetljivo majhen. Sredstva, ki so bila izpogajana kot kredit EU pa imajo slabšo obrestno mero, kot je ta po kateri se trenutno lahko zadolžujemo na prostem trgu (tudi o tem je vedel precej povedati JPD).
Sploh pa dosežene obrestne mere nikakor ne gre obravnavati tako od daleč in na prvo žogo, kot je to narejeno v tem članku. Kazalniki, ki ste jih navedli enostavno v resnici ne povedo ničesar. Minimalno bi veljalo zraven nevesti še obrestne mere, ki jih plačujejo druge države. Pa malo analize naprej in nazaj, vzrokov in posledic… Tako pa izpade kot da je vlada A.Bratušek, ki nas je rešila trojke, v obdobju ko so bile povsod visoke obrestne mere, vodila sabo ekonomsko politiko. Sedanja pa skoraj sijajno?
Tipično neobjektiven članek v službi lepšanja podobe sedanjih oblastnikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.