Zakaj letališče Jožeta Pučnika sameva, okoliška letališča pa cvetijo?

V prejšnjem članku smo si pogledali, zakaj subvencije za letalske polete iz Ljubljane niso uspele in kaj bi pomenila ustanovitev nove letalske družbe. Tokrat pa bomo pogledali globlje. Zakaj se Slovenci odločamo za polete z drugih bližnjih letališč v okolici (npr. Zagreb, Benetke – Marco Polo, Gradec in še kakšno), ne pa z ljubljanskega?

Kot so pred kratkim poročali v Financah, je po prometu letališče Jožeta Pučnika v zadnjem času prehitelo celo letališče v Tuzli. Pogledali smo si, zakaj gre ljubljanskemu letališču slabše, pogovarjali pa smo se tudi z nekaterimi potniki, ki smo jih povprašali, s katerih letališč potujejo na svoje destinacije.

V podobnih težavah kot ljubljansko letališče je tudi letališče v Bratislavi

Pa začnimo s Tuzlo. Gre za tretje največje bosansko mesto, ki ima okoli 100.000 prebivalcev, se pravi nekje slabih trikrat manj kot slovenska prestolnica Ljubljana. Kljub temu pa gosti vedno več poletov, januarja letos je potovalo s tega letališča celo več potnikov kot z ljubljanskega. Na letališču v Tuzli ima svojo bazo nizkocenovnik WizzAir, ki je med drugim zavrnil subvencije na ljubljanskem letališču, kot smo že poročali v prejšnjem članku.

Peter Frankl, urednik Financ, je v svojem komentarju zapisal nekaj razlogov, zakaj letališču v Tuzli uspeva bolj. Eden izmed razlogov je močna bosanska diaspora. Ta potuje z nizkocenovnimi ponudniki, nad katerimi se po Franklovih besedah v Sloveniji še vedno zmrdujemo, češ da bi »k nam pripeljali turiste, ki nimajo veliko denarja in bi pijančevali, ne pa občudovali naše zelene narave«.

Tudi turisti, ki obiskujejo Slovenijo, vedno manj pogosto pristajajo na Brniku, tako gredo npr. kitajski turisti na Bled večinoma prek Benetk, večina angleških navijačev, ko je njihova nogometna reprezentanca igrala z našo v Stožicah, pa je potovala prek Zagreba ... Slovenci se načeloma odločamo za potovanje z drugih letališč – poleg dejstva, da nimamo lastnega prevoznika, se je posledično zmanjšalo tudi število linij – predvsem zaradi boljših mednarodnih povezav in nizkocenovnih letalskih družb, ki omogočajo velik prihranek pri ceni letalskih vozovnic.

Med bolj priljubljenimi letališči sta italijanska Marco Polo v Benetkah in Treviso, ki je baza za Benetke in po velikosti primerljiv z Ljubljano, seveda pa turistično dosti bolj oblegan, zato je letališče Marco Polo četrto najbolj obiskano letališče v Italiji. Iz Benetk lahko letimo na 76 destinacij, če pa štejemo še sezonske, je teh skoraj dvakrat toliko.

V zadnjem času pridobiva na slovenskih potnikih celo Zagreb. Kako slabo gre ljubljanskemu letališču, lahko ugotovimo tudi s tem, da ljubljansko letališče dohiteva celo letališče v Puli, ki je bilo včasih nekje na ravni mariborskega, sedaj pa njegove storitve med drugim uporablja tudi RyanAir, ki z letališča Jožeta Pučnika ne leti.

Kot piše Frankl, Ljubljana za nizkocenovnike ni zanimiva, povpraševanje po Ljubljani s strani potnikov ni veliko, letališke pristojbine pa so drage. Teh očitno po Franklovih besedah lastnik letališča Fraport ni voljan ustrezno znižati v korist nizkocenovnikov, saj bi moral potem popuščati tudi Lufthansi, Air Franceu in podobnim družbam. Cilj letališča je tako predvsem dobiček, ne pa drage naložbe v boljše letalske povezave. »Balkanski« model pa pri nas ne učinkuje, saj je slovenska diaspora manjša od npr. bosanske, tista, ki jo imamo, pa je bistveno bolj razpršena od ostalih narodov, kjer zdomci potujejo na nekaj točk v Evropi, kar je za nizkocenovnike ugodno.

Sicer ljubljansko letališče ni edino s temi težavami, v podobni stiski je tudi letališče v Bratislavi, predvsem na račun dunajskega letališča, saj je razdalja med Dunajem in Bratislavo zgolj 78 km. Tako tudi bratislavsko letališče ne raste dovolj, Slovaki pa posledično nimajo svojega nacionalnega prevoznika.

Leteti iz Ljubljane se splača, le če imaš vnaprej zagotovljen plačan let

Pogovarjali smo se tudi z dvema potnikoma in ju povprašali, kakšna je njuna izkušnja oziroma s katerih letališč potujeta. Naš prvi sogovornik je povedal, da nima enega izbranega letališča, ampak pogleda ponudbo več okoliških letališč. Gleda, kje so najugodnejše variante z vidika kart, izbira pa letališča, ki so okrog 250 km oddaljena od Ljubljane, včasih lahko tudi malo več. Največkrat so to Dunaj, Benetke, Zagreb, Trst, Gradec, Celovec, včasih celo Budimpešta. Sicer naš sogovornik preveri tudi ponudbo ljubljanskega letališča, a se tamkajšnja ponudba večinoma ne izplača, prej omenjena letališča pa so dovolj blizu. Najbolj ugodne karte so po njegovih izkušnjah v Benetkah, a ne nujno, v določenih primerih se izplača leteti tudi z drugih letališč.

Benetke so najboljše z vidika povezljivosti, leti tudi veliko nizkocenovnih prevoznikov. Uporablja sicer večkrat storitve letališča Marco Polo, včasih pa tudi manjšega Treviso. Na Brniku večinoma niso konkurenčni. Cene kart so lahko tudi trikrat do štirikrat dražje.

Iz Slovenije namreč leti zelo malo nizkocenovcev. Po sogovornikovih besedah moraš potem seveda plačati več, kar pa za to več dobiš, ne odtehta pri odločitvi za brniško letališče. Ljubljansko letališče se splača, samo če imaš zagotovljen vnaprej plačan let, ali pa če gre za nizkocenovnega prevoznika, ki gre na točno tisto lokacijo, na katero želiš priti. Naš sogovornik je opazil, da so v Sloveniji določene geografske preference – Štajerci največkrat potujejo preko Graza in Dunaja, Dolenjci preko Zagreba, Primorci preko Benetk, Ljubljančanom pa je načeloma vseeno, saj je vsako izmed teh omenjenih letališč še vedno razmeroma blizu.

Leti sicer nekajkrat na leto, v zadnjem času nekoliko več. Karte kupuje na spletnih straneh, kjer lahko primerjamo cene letalskih kart, kot sta npr. Kiwi in Kayak.