Zakaj koalicija ustanavlja parlamentarno komisijo o pranju iranskega denarja v NLB, ko pa ima v rokah vse vzvode oblasti?

POSLUŠAJ ČLANEK
Vladna koalicija je danes uresničila napoved SMC in ustanovila parlamentarno preiskovalno komisijo za preiskavo suma pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB-ju v letih 2009 in 2010. 

A opozicijski poslanci, med njimi strokovnjak za to področje dr. Bojan Dobovšek, se potezi koalicijskih strank čudijo, saj so na oblasti in imajo v rokah vse ključne vzvode za odkrivanje finančnih tokov. 

Razlagi sta lahko le dve: ali gre za propagando, ali pa za poskus prekrivanja dejstev ter oteževanja dela obstoječih komisij, ki jih vodi opozicija, je jasen Dobovšek. 

Jani Möderndorfer se v imenu predlagateljev s tovrstnimi pomisleki seveda ne strinja. Po njegovem je nova komisija potrebna, ker preostali dve pod vodstvom opozicije - Logarjeva komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu in Grimsova Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb - po njegovem nimata dovolj pristojnosti za takšno preiskavo.

Kot pravi poslanec SMC, mora Republika Slovenija od banke zahtevati boljše obvladovanje tveganj pred samo zlorabo banke v namene pranja denarja in financiranja terorizma ter vzpostaviti brezpogojno ukrepanje v primerih zaznanih sumov nepravilnosti nezakonitih oziroma kaznivih dejanj.

Komisijo ustanavljajo, ker je treba ugotoviti vlogo in odgovornost nadzornika slovenskega bančnega sistema Banke Slovenije, ugotoviti kdo je bil o dogajanju obveščen in poiskati politično odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij, ki niso ustrezno ukrepali, pa bi morali. Sproti pa bodo še ugotavljali, zakaj je prišlo do neizvajanja omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran.

Dr. Bojan Dobovšek: vlada ima v rokah vse vzvode, kaj ima opozicija?


"Ta Vlada in predlagatelji ... imajo v rokah predsednika Državnega zbora, predsednika Vlade, predsednika Državnega sveta, tri ključna ministrstva za odkrivanje finančne kriminalitete, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance, katerih sestavni deli so številni uradi, agencije in ostali, ki so ključni za odkrivanje finančnih tokov. Kaj ima opozicija?"  se nameri koalicije, da prevzame edini istrument opozicije za preiskovanje tovrstnih zadev, ne more načuditi dr. Bojan Dobovšek.

Po mnenju poslanca skupine nepovezanih in rednega profesorja za področje kriminologije na Fakulteti za varnostne vede vladna koalicija s tem posredno priznava, da institucije, ki jih ima v oblasti, ne delujejo.

"Jaz pravim, da je uspeh parlamentarne komisije, ki že obstaja, da je prvič v zgodovini Slovenije dobila dokumente, ki razkrivajo vso razsežnost te finančne luknje in finančnih malverzacij," je zadovoljen z delom komisije o ugotavljanju bančnih zlorab, v kateri sodeluje tudi sam.

Zato dvomi v "čistost" namenov koalicije in vzroke za njihovo potezo išče drugje: "ali gre samo za propagando, kajti vemo, da je še manj kot eno leto do volitev? Ali se poskuša prikriti neka dejstva ali pa otežiti delo že obstoječih komisij?"

mag. Branko Grims: nekdo v tej državi je imel takšno moč, da se je to zmenil


"Odkrilo se je, da je šel denar iz banke, ki je bila pod embargom na črni listi Evropske unije preko NLB na kakšnih 9 tisoč 400 naslovov, nekaj v davčnih oazah, nekaj v ZDA, veliko v Evropi, tam 85 milijonov je šlo v Nemčijo ..." je ugotovitve komisije, kateri predseduje sam, navajal poslanec SDS Branko Grims.

Z Dobovškovimi pomisleki glede koalicijske parlamentarne komisije se strinja tudi sam. Dodal je še svojo teorijo o njenem namenu, češ da je v neformalnem pogovoru ena od prič iz NLB navedla informacijo, da je v "Novo Ljubljansko banko gospoda Farrokhzadeha pripeljal ljubljanski župan, gospod Jankovič."

In ker sta si bila Janković in Möderndorfer v tistem času zelo blizu, bi se ta danes moral iz te zgodbe izločiti.

Grims še opozarja, da so tisti, ki so v banki to neposredno izvajali, protestirali, opozarjali,   "ampak tisti na vrhu so rekli, to je vse v redu," vse skupaj pa je pod preprogo pometel tudi Urad za preprečevanje pranja denarja.

Posel je tako bil nemoteno izpeljan, kar pomeni, da  je nekdo v tej državi imel takšno moč, da se je to zmenil, da je "blokiral vse preiskovalne institucije, da so se delale norca same iz sebe in iz državljanov in svojega dela in zakonov in nekdo je imel takšno moč, da 7 let nihče o tem ni javno spregovoril."

Jernej Vrtovec: dokazano je, da je bila s tem denarjem financirana iranska obveščevalna služba


Poslanec NSi je opozoril na dve zadevi. Najprej, da je domnevno pranje denarja potekalo v času, ko je tudi Evropska komisija s posebno odredbo opozorila na omejevalne ukrepe zoper Iran, a je posel v NLB potekal še naprej. In drugo, da je s preiskavo v ZDA osebe, ki je v tem obdobju prejela denar od tega gospoda iz dotičnega računa preko NLB, dokazana vpletenost iranske obveščevalne službe, operativcem katere je bil denar namenjen.

Vrtovec sicer novi komisiji ne nasprotuje, dokler bo delovala z namenom, da se na tem področju dejansko kaj naredi. Resnost namenov pa se bo po njegovo hitro videla ob poročilu bančne preiskovalne komisije, ki je po njegovo najboljša preiskovalna komisija do sedaj. "In takrat se bo videlo, ali bo koalicija to poročilo podprla ali pa bo rekla, »ne, ne, bomo počakali mi na naše poročilo.«" 

Do sedaj najbolj neposredna povezava med Iranom in NLB
Kot smo pisali v komentarju z naslovom Pranje iranskega perila preko NLB: 7 let zarote molka ali zadnja vrata do »srca zveri , je pri aferi Irangate, ki ima potencial, da postane mati vseh afer, najbolj zanimiva povezava Slovenije z Iranom sledeča:

Nekdanji veleposlanik v Iranu, dr. Jožef Kunič, je v nekem intervjuju povedal: »Slovensko gospodarstvo je bilo tam (v Iranu, op. a.) tedaj sorazmerno dobro poznano in to je bilo takrat še posebej pomembno, ker so se zaradi vojnih dogodkov na Balkanu trgi na območju bivše Jugoslavije skoraj v celoti zaprli.

Ko je leta 1989 v Iranu prišlo do revolucije, ki je po številu protestnikov bila največja v vsej zgodovini človeštva, so mnogi pristaši prejšnjega režima zapustili državo, mnogi, ki so ostali, pa niso doživeli prijetne usode.

Tem dogodkom je sledil mednarodni embargo na nakup iranske nafte, kar je bil tedaj daleč najpomembnejši vir finančnih sredstev. Takratna Jugoslavija v embargo ni bila vključena in je na pobudo predsednika Ljubljanske banke Janka Smoleta z Iranom sklenila sporazum o tako imenovanem »barter« poslu nafta za jugoslovanske proizvode.

Med jugoslovanskimi proizvodi so bili v veliki meri slovenski. Bili so tam najbolj zaželeni, slovenski poslovneži pa so se tudi tam najbolj angažirali … (vir: ifimes.org)«

Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi Rado Pezdir ob nadaljnjem raziskovanju "ekonomsko-kriminalnih" akcij nekdanje Službe državne varnosti v arhivih naletel na kakšne še bolj neposredne povezave. Pustimo času čas.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30