V zadnjih nekaj letih lahko po zahodnem svetu spremljamo kopico takšnih in drugačnih zgodb, ki prebivalstvo praktično popolnoma razdelijo na dva tabora, ponavadi konservativnega in liberalnega.
Razpravo o aktualnih vprašanjih tako pogosto težko označimo le za “soočenje različnih pogledov”, ampak gre nemalokrat za pravo malo (največkrat kulturno) vojno, z nekaterimi značilnostmi pravih vojn: hudim sovraštvom do nasprotne strani, hujskaštvom, neomajnim prepričanjem o svetosti svojega boja, celo s pozivi k nasilju.
Z drugimi besedami: vse pogosteje gre razdelitev javnosti preko običajnih meja različnih pogledov na svet in vrednostnih opredelitev.
Dogajanje okoli imenovanja Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika v ZDA je le zadnji takšen primer; ameriška in velik del evropske javnosti sta se povsem razdelila okoli obtožb o domnevnem spolnem nadlegovanju, pa tudi Kavanaughovih stališč oz. nazorske usmeritve.
Volitve zadnjih let: radikalizacija in vzponi populizma – levega, desnega, hibridnega
Kdorkoli spremlja politiko in družbeno dogajanje zadnjih let v Evropi in ZDA, lahko ugotovi, da je zmerna in tradicionalna politika, ki je oblikovala večino zahodnega političnega življenja po 2. svetovni vojni (torej stranke, ki po navadi v nazivu vsebujejo besede “ljudska”, “krščansko-demokratska”, “socialdemokratska”, “liberalno-demokratska” itd.), izgubila na moči.
To je bilo denimo vidno pri zadnjih predsedniških volitvah v Franciji (v 2. krog se je poleg zmernega liberalca Macrona uvrstila skrajno desna Marine le Pen), delno pri nemških parlamentarnih volitvah (npr. izguba podpore socialdemokratov, vzpon Alternative za Nemčijo), morda najbolj pa na zadnjih volitvah v Italiji, kjer sta slavili zmago in nato tudi sestavili vlado stranki, ki jih brez večjih zadržkov lahko označimo za populistični (ena skrajno desna – Liga ter ena hibridna – Gibanje 5 zvezd).
Tudi čez lužo je zgodba v marsičem podobna – na predsedniških volitvah l. 2016 je zmagal Donald Trump s skorajda ulično retoriko, sebi lastno “anti-establišment” agendo ter mnogimi stališči, ki jih lahko označimo za radikalno desna.
Si predstavljate, da bi se to zgodilo denimo pred 10 leti, pa tudi če bi Trump za protikandidatko imel nenavdihujočo Hillary Clinton? Še več, v procesu izbire demokratskega predsedniškega kandidata je korak s Clintonovo zelo dolgo držal Bernie Sanders, čigar retorika vsebuje mnoge besede, ki so bile v ZDA do nedavnega tabu ali vsaj zelo nezaželene (npr. “socialističen”).
Dobršen del prebivalstva, ki je nazorsko jasno opredeljen, je svoja stališča potenciral in se pomaknil dlje od sredine, pogosto na nekakšne ideološke ali kulturne okope.
Vzroki za porast levega populizma – kriza kapitalizma
Na kratko povedano: čeprav zmerna politika na Zahodu še drži večino niti v svojih rokah, se v zadnjih letih vzpenja radikalna, tako leva kot desna ali pa celo hibridna. Lahko bi torej sklepali, da je dobršen del prebivalstva, ki je nazorsko jasno opredeljen (torej vedno voli bodisi desnico bodisi levico), svoja stališča potenciral in se pomaknil dlje od sredine, pogosto na nekakšne ideološke ali kulturne okope.
Kje torej poiskati vzroke za te procese? Če smo pošteni, ni treba biti ravno genij, le malo se je potrebno ozreti okoli. Kot prvi vzrok je verjetno treba upoštevati svetovno gospodarsko krizo, ki se je l. 2008 začela v ZDA in se hitro razširila po vsem svetu, najhuje pa očitno prizadela Evropo, še posebej njen jug (in obenem razgalila slabosti zasnove evrskega sistema).
Čeprav so se ZDA pobrale hitreje od Evrope, so si tudi Američani še kako zapomnili težka leta. Zaradi krize so politične elite izgubile zaupanje mnogih na obeh straneh Atlantika in kar nekaj teh ljudi se je začelo spraševati, kako je možno, da je celoten svet odvisen od skupine brezciljno živečih bankirjev.
V Evropi so zato kot gobe po dežju zrasla ali se okrepila skrajno leva gibanja (v Grčiji je denimo prišla na oblast Siriza, po kateri se zgleduje tudi slovenska Levica, komunist Melenchon je v 1. krogu francoskih predsedniških volitev dobil 20 % glasov itd.).
V ZDA je zgodba sicer malo drugačna, saj ima tam iz različnih vzrokov beseda “socialističen” (ali pa že socialdemokratski) drugačen prizvok kot v Evropi. Vseeno pa so glavni trendi podobni – del prebivalstva, ki se je vedno opredeljeval za liberalnega, je začel pogledovati k radikalnejšim idejam na levem spektru.
Vzpon Bernieja Sandersa, ki je za ameriške razmere pač precej radikalen, je najboljši pokazatelj tega – mnogi celo špekulirajo, da je trenutno najboljši demokratski kandidat za volitve 2020.
Očitno smo v sodobnem zahodnem svetu priča kulturni vojni med različnimi opredelitvami.
Vzpon desnega populizma – kulturna vojna med zagovorniki in nasprotniki identitete
Na drugi strani je, kot rečeno, v vzponu tudi desni populizem in radikalnejša politična gibanja. Poleg že naštetih lahko vsaj do neke mere zraven prištejemo tudi dogajanje v višegrajskih državah, posebej Madžarski in Poljski.
Ena od specifik višegrajskih držav je relativno velika etnična homogenost in velika redkost ne-evropskih priseljencev. Že to nam pravzaprav samo od sebe ponuja odgovor na krepitev radikalnejših desnih gibanj – razen Madžarske in deloma Poljske so namreč vzniknila po evropski migrantski krizi z viškom v letu 2015.
Ta je morda celo najbolj (kulturno) razdelila evropsko prebivalstvo – povzročila je namreč zelo čustvene odzive tako na strani nasprotnikov kot zagovornikov (množičnega) priseljevanja. Marsikateri medijski delavec ve povedati, da je bila količina čustvenih, živčnih in pogosto sovražnih odzivov na spletnih forumih tekom te krize praktično neprimerljiva s čimerkoli.
Pri konservativnejšem delu prebivalstva je seveda povzročila velik odpor do (namišljenega ali dejanskega) spreminjanja evropske identitete. Precejšnjemu delu levo usmerjenega prebivalstva identiteta sicer ne pomeni skorajda nič, za velik del konservativnega volilnega telesa pa je to zelo čustveno vprašanje, zaradi katerega se je vredno celo “radikalizirati”.
Z drugimi besedami: očitno smo v sodobnem zahodnem svetu trenutno priča kulturni vojni med različnimi opredelitvami. Takšno stanje je zagotovo, vsaj na dolgi rok, za družbo slabo in škodljivo, saj ustvarja hude delitve, ki so pogosto umetno razpihane, zmanjšuje možnost dialoga, konsenza ali pa vsaj največjega skupnega imenovalca, s tem pa zavira razvojne potenciale.
Morda ne bi bilo tako slabo, če bi se ljudje na obeh polih in vseh straneh spet začeli malo bolj ozirati k zdravemu razumu in racionalnim razlagam – ne glede na to, kako dolgočasno se to sliši in kako nas nekateri skušajo prepričati, da je to pravzaprav za reve.
Zmerno politiko je se vedno mogoce najti, a kaj ko so levaki tako glasni v svojem kricanju in vse, kar ni levo in skrajno levo, zmerjajo z ekstremno desnico – komunisticne metode pac.
In potem clovek res dobi vtis，da ni zmerne politike.
In zame Trump ni ekstremen, pac pa dosleden politik, ne glede na njegov osebni znacaj.
Evropo je razdelila levica, ki nima vec prevlade in se spravlja in na Madzarsko in Poljsko… Z raznim izsiljevanjem, zmerjanjem, izolacijo…
Avtorja tega clanka pa mocno vlece v levo.
Kaj in kakšna je zmerna politika?
Hvala Bogu, da imamo vsaj pri nas na levem bregu same zmerne politične stranke, kakršne so LMŠ, SMC, SD, DESUS, SAB in Levica, ki bodo poskrbele, da nas bo zmerno in vztrajno jemal hudič.
Sicer je pa menda za zdravo pamet že prepozno, kajti številčno razmerje med avtohtonim prebivalstvom in prišleki se že nevarno bliža izenačenju.
V tem trenutku tlači sveto slovensko zemljo le še kakih 1.350.000 Slovencev, med katerimi je pa veliko takih, ki jih je sram, da so Slovenci, kot je naprimer sram eksministra Borisa Koprivnikarja.
Slovenija je naprimer rezultat ali posledica zmerne politike.
Še sanja se vam ne, kakšno štalo sta zapustila za seboj zmerna vlada in koalicija ekstremnega pravnega strokovnjaka in etika ter moralika Mira Cerarja, da se celo Marjan Šarec, ki je menda zaslužen za odkritja tople vode in smodnika, tolaži, da s svojimi strokovnjaki države ne more veliko bolj potopiti.
Ena zadnjih zmernih in strpnih izjav je tudi odgovor SAB – ovega ministra brez listnice Bandellija na kritiko o neopravičeni uporabi modrih luči: “Ne bom ničesar pojasnjeval, po zakonu lahko počnem, kar hočem!”
Pa tale cvetka: zaradi lastne zmernosti in strpnosti do Evrope Slovenija v lanskem letu ni počrpala niti Evra evropskih sredstev.
Preden odidem po jesenskih opravkih na vrt in sadovnjak naj omenim še en svetel primer zmernosti in strpnosti.
Nove Slovenije in SLS naprimer nista nikoli na okopih, ko se v slovenskem krivosodju na veliko in eksemplarično kršijo človekove pravice (najbolj svež primer je tortura nad dr. Tadejem Strehovcem) in ki se dosledno izogibata drugih dogodkov, ki so povezani z žalostno zgodovino slovenskega naroda, da ja ne bi prišli v zamero pri režimskih oblastnikih in njihovih medijih
Potem je pa SDS kriva, da se na volitvah sučeta okrog volilnega praga ali celo pod njim..
Kremeniti, točno tako. Pa če se še tako trudim, ne morem najti področja, kjer ne bi bila štala. Upaš lahko samo, da v tej naši kloaki, ne prekrižaš poti kakšnemu veljaku, ki ima nasilne otroke, ker – kot v primeru Bojana Požarja – potegneš kratko. Kot je videti, se dogaja to, da LAHKO NEKATERI IN NJIHOV POMLADEK – DELAJO PRAV VSE. Požar, ki je na to nasilje opozoril kot raziskovalni novinar, pa se bo zagovarjal zato, ker si je to drznil. Projekcija za naprej, če se bodo take stvari pometale pod preprogo v prihodnosti, bo nasilje te mladine vedno hujše, v duhu – KAJ MI PA MORETE!. Od noža do puške ni daleč. Denarja pa je tako dovolj v takih družinah. Ves ta čas, ki ga porabi družina, ki hoče zaščititi svoj pomladek, za ustrahovanje Požarja, bi naj VLOŽILA V V Z G O J O svojega otroka. Tako dobimo v prihodnosti psihopate, ki so zaščiteni in lahko počnejo karkoli. Žalostno. Kje je Pahor in Šarec z oceno tega dogodka? Ali jih je tudi strah? STRAHOTA. Če bi se to dogajali v kaki plemenski skupnosti pred 1000 leti, ajde, ampak sedaj, ko je vse jasno kot beli dan, dokazi, posneto, to pa je s strani države NEDOPUSTNO. Kdo bo nadziral NADZORNIKE? Zanima me epilog te zgodbe.
Ljudi je strah, ker mohamedanski klavci (katolikov, Asircev, Jazidov…) bežijo iz Idliba. Zato bi na volitvah izvolili celo grofa Drakulo.
A po novem mi pašemo pod Sirijo ali kako ?
Ker nam nekaj sporočaš, se mi zdi.
Ne še. Kmalu pa bomo. Sirija bo kmalu mirna, a mi bomo imeli IS.
Zelo dober komentar vreden razmišljanje.
V Ameriki je LEVO vlado zamenjala DESNA. Levičarji, v njihovi maniri” so težko sestopili z oblasi in oblatijo vse, kar ni njihovo. Je pa bilo potrebno, da je dolgo vladanje levice – zamenjala desnica. Le tako se bodo ohranile stoletne VREDNOTE, potrebno za spodobno življenje. Tudi GOSPODARSTVO se bo okrepilo.
Mi pa nismo Amerika, ker se VLADAVINA že dolgo – dolgo nahaja v eni in isti “ROKI”. To pa ni dobro, ker se tako “nabere veliko smeti pod preprogo”. Pošteno bi bilo, da po dveh mandatih levica preda “vajeti” desnici. To bi bilo razvojno in pozitivno gledano iz gospodarskega in KULTURNEGA vidika.
Poln kufer – to kar si napisal je res velik problem. V primeru, ko vloži TOŽBO Vrhovni sodnik, bi to SOJENJE, moralo potekati v Bruslju, ker v Sloveniji ni možno, da se bo “nevtralno” razsodilo.
Poln kufer, Kitajci, ki jih je več kot MILIJARDA, se vedno bolj vračajo h KONFUCIJU in njegovi veri in ZAPOVEDMI.
Kajti on je dejal: “Vse bi morali presojati iz MORALNEGA vidika”!
Če bi to delali naši sodniki bi bilo malo nepravičnih obtožb in malo TOŽB. Primer, ki ste ga napisali, bi KONFUCIJ hitro razsodil, oziroma bi že tožbo zavrnil, kajti to početje ne spada v MORALO, oziroma jo ruši.
Kraševka, točno tako. Ampak Kitajska ima pa smrtno kazen že za majhne prekrške, tako da do velikih sploh ne pride, zato pa imajo svojo milijardo ali koliko jih že je pod kontrolo s smrtno kaznijo. Tam je že – primer – smrtna kazen za preskok vrste pri čakajočih na taxi! Smešno, ampak zato je tudi takšen red, ker je pa kazen dokončna. Nič jih ne ujčkajo. Kaj bi le naredili pri nas! Mogoče bi ostali samo dojenčki in otroci do prvega razreda! Malo šale, ampak blizu. Nisem pristaš tako radikalnih kazni, ampak biblijsko pravilo “OKO ZA OKO” mi je pa všeč. Če nekdo nekoga ubije, je kazen jasna. SMRT! Res pa je, da se potem vključijo odvetniki z izvedenci, ki filozofirajo, kako je morilec v otroštvu sesal prst in druge traparije. V primeru Požar, bo še veliki hec, ker mi pa nismo Kitajska. Ko politik javno izjavi, DA MU NIHČE NIČ NE MORE, KER ON PA LAHKO, me pa postaja strah. Še vedno čakam na oceno Pahorja in Šarca, ker se prestopek ne navezuje na lokalnega poštarja, ampak nekoga, ki bi naj spoštoval “vladavino prava” in vsaj sklonil glavo, se opravičil, posrkbel za vzgojne ukrepe doma, ne pa da GROZI VSEM, KI SO SI DRZNILI KRITIZIRATI NJEGOVEGA NASILNEGA OTROKA. To pa je zaskrbljujoče!
Mnogo ljudi se zaletava v , denimo, Orbana, pa Trumpa pa Kurca itd. Pri nas doma je najbolj prestreljena tarča Janeza Janše. Dobri ljudje, kaj vam je, pri milem Bogu, da napadate vedno tiste, ki vam hočejo dobro in branite tiste, ki vas zasužnjujejo in trpinčijo.
Poglejte zadnje volitve v Sloveniji in zadnjo vlado.
Ja, kaj ste mislili, ko ste obkrošli kandidata na volilnem listu.
Nevem, a ste res tako strašno naivni ali pa takop hudobni, da se odločate tako samomorilsko.
JOŽEF,
SAMA MISLIM, DA SO KRIVI TISTI, KI SO OSTALI DOMA, NAMESTO, DA BI ŠLI NA VOLITVE IN obkrožili
ENO IZMED pomladnih STRANK.
LEVICI JE GLEDE NA številno let TRAJANJE VLADAVINE, res že rok potekel in nas vse peha v REVŠČINO.
Na sliki sta predstavnika “skrajnezev”: desni Trump in levi Sanders.
Me zanima, kako bi avtor clanka utemeljil trditev, da je Trump “skrajnez”.
V cem je skrajnez? Da je dosegel skrajno nizko brezposelnost? Da ni zacel nobene vojne? To je za ameriskega politika res skrajnost.
Kricanje, da je Trump “skrajnez” je levicarska mantra, ki pa ne pije vode.
Iz clanka je razvidna levoliberalna usmeritev avtorja .
Tako je!
Kot skrajneza navajate Trumpa. Hilary je pa menda “zmerna”?
Ko so njeni demokrati – predvsem pa demokratke – ponoreli ob imenovanju konservativnega sodnika. A to je “zmernost”?
Vceraj sem slisala Hilary, ki je na vprasanje o divjanju demokratov zaradi Kavanaugha, povedala: Dokler bo na oblasti stranka, ki zanika in rusi nase demokraticne vrednote, se ne moremo obnasati civilizirano … Ko bomo spet imeli oblast, bo pa drugace.
To je zmerno? Ha!
Vsegliharstvo v zvezi s Kavanaughom.
Sta bili res obe strani enaki?
Tudi vas resnica ne zanima. Tako kot RTV in Zitnika.
Boste se kar naprej ponavljali o “domnevnih spolnih napadih”?
Umazano.
Macron, ki islamizira Francijo (hoce pa tudi celo Evropo), je zmerni liberalec, Madzarska in Poljska ( ki hoceta ohraniti drzavi krscanski in s tem evropski) sta pa radikalno desnicarski?
In pri tem je jasno, da avtor clanka “zmerno” razume kot pozitivno, radikalno pa negativno!
Kam smo prisli?!
Oho, prva cenzura. Lepo, izbrisali ste komentar, ker sem napisal, da je članek slab. Pri tem nisem uporabljal nobene žaljive besede. Razen seveda, če negativno oceno razumete kot osebni napad.
Ljubinica, ob 1,31
Lepo ste pokazali, kako je Clintonova daleč od ZMERNOSTI. Ameriški demokrati so podobni naši LEVICI in vse druge BRUTALNO napadajo. To so skrajneži, ki si dovoljujejo tudi lažne obtožbe, da se sami povzpejo. Tako so delali že fašisti, zato je za skrajno levico zelo primerno ime LEVI FAŠIZEM .
Ljubinica, trezno razmišljate tudi v komentarju ob 6,55.
Glede avtorja članka, pa ga ne razumem, da blatil TRUMPA, ampak hoče le pokazati na “prispodobo”, kar pišejo levi mediji in ga neupšravičeno prikazujejo kot DESNEGA skrajneža. Trump ima desne poglede, ki so nujni za URAVNOVEŠENO bivanje na tem planetu, Seveda mu je PRVA skrb Amerika, saj je njen predstavnik in zagovornik. To je razumljivo.
DOMOVINO pa zaznavam, kot odprt in dobro URAVNOTEŽEN MEDIJ.
Ona je psihopat, ki je sokriv za smrt oseb na Ameriškem veleposlaništvu v Libiji. Glavni krivec je Barack Hussein Obama, ki je podpiral džihadiste.
Micka, prav imate, Clintonova bi bila veliko slabša kot TRUMP. Niti toliko dostojanstva ne premore, da bi priznala poraz in pustila Trumpa, da vlada. Ona le organizira proteste že od volitev dalje. Ženska spada k USTAJNIKOM, tako, kot naši levičarji. Verjetno se tudi boji, da bo Trump razkril kake njene “rabote”, sicer bi se malo umirila in se pripravljala na prihodnje volitve. kot: “Pokaži, kaj znaš !”
Kako si drznete dajati politične ocene o ameriških politikih, ki so svetlobna leta pred našimi levičarskimi amaterji, dokler ne pove svojega dokončnega mnenja tovariš, ki se podpisuje kot Nevidni, dzi nu nje ja, lele, Igor, Froderik ali na kan drug žalosten način, in dokler isti tovariš ne poda svojega dokončnega mnenja o SDS, Janši in janševizmu kot popolnemu vrhu slovenske politike!?