Zakaj je za Cerkev zakon s predporočno pogodbo neveljaven

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
S prvim januarjem 2018 v veljavo stopi 85. člen novega družinskega zakonika, ki v slovenski pravni sistem uvaja pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, oziroma dokument, ki je vsem bolj znan pod imenom predporočna pogodba.

A Cerkev takšnega zakona ne priznava, saj predporočna pogodba kaže na dejstvo, da zakonca ne verjameta v nerazveznost in trajnost zakona, kar pa je seveda v nasprotju z zakonskimi zaobljubami, danimi na poročni dan pred Bogom in občestvom.

Do sedaj sklenjene predporočne pogodbe v Sloveniji niso bile veljavne, saj niso bile v skladu z našim pravnim redom. Ta je namreč upošteval v zakonu pridobljeno premoženje zakoncev kot skupno lastnino, ki se je ob ločitvi, če nobenemu izmed ločencev ni uspelo dokazati, da je sam prispeval več, razdelila na polovico.

Pogodba sama ni obvezna. Za tiste pare, ki le-te ne bodo sklenili bo še naprej veljal zakonito veljaven premoženjski režim.

Tudi poroka za sklenitev le-te ni obvezna. Med seboj jo bosta lahko sklenila člana zakonske skupnosti, zunajzakonska partnerja ali istospolna partnerja, in sicer ne njuno pred sklenitvijo zakona, ampak lahko tudi kadarkoli v času trajanja zveze.

Celotno besedilo 85. člena - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

(1) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.
(2) Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače.
(3) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(4) Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
(5) Če s tem zakonikom ni določeno drugače, se za sklepanje pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med bodočima zakoncema smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o sklepanju pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema.
(6) Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna.
(7) Določbe tega zakonika o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se smiselno uporabljajo za pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema.

Cerkev: Poroka s predoročno pogodbo ne more biti veljavna


O tem, kako na predporočne pogodbe gleda Cerkev, piše Andrej Saje, strokovnjak s področja kanonskega prava. Pravi, da jih sicer cerkveni predpisi niti ne omenjajo in tako v Zakoniku cerkvenega prava o njih ni niti sledi.

Ob tem se nanaša na kanonsko-pravni predpis kan. 1101 ZCP, ki določa, da je pod nekaterimi pogoji sklenjen zakon neveljaven.

"Za veljavno sklenitev zakona je bistvenega pomena, da se oba zaročenca celostno določita drug za drugega brez vsakih zadržkov. Sklepanje predporočnih pogodb npr. glede delitve premoženja v primeru ločitve lahko kaže na dejstvo, da ne verjameta v nerazveznost in trajnost zakona," piše Saje.

"Gre za t.i. hipotetično izključevanje nerazveznosti in trajnosti zakona. To je pogosta oblika simulacije privolitve v zakon, ko vsaj eden od zaročencev sicer želi skleniti trajen zakon in biti v njemu zvest, vendar samo toliko časa, dokler bo v odnosu šlo dobro, potem pa je odprt za ločitev. V takšnem primeru je privolitev v zakon lahko neveljavna."

Vendar obstaja tudi neke vrste izjema, saj je dopustno, da se zaročenca, če imata npr. že otroke, predhodno dogovorita – tudi s pogodbo - glede delitve premoženja, ki sta ga prihranila iz minulega zakona, da se izogneta poznejšim sporom.

"Vendar to ne sme biti kakršenkoli pogoj za njuno privolitev," poudarja Saje ter dodaja, da v takšnem primeru potrebno za dopustno sklenitev zakona pridobiti pisno dovoljenje za poroko s strani krajevnega škofa.

Privolitev: "vse dni svojega življenja"

V ključnem delu cerkvene poroke, privolitvi, ženin in nevesta izrečeta besede privolitve in s tem skleneta cerkveni zakon oziroma si podelita zakrament zakona. Te besede so:

"Jaz (ime), sprejmem tebe (ime), za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja." 


Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike