Zakaj je v “eksport – import” političnem biznisu levica uspešnejša od desnice?

Marko Balažic
13

Ob propadu konstruktivne nezaupnice in usmerjanju političnega boja na evropski nivo, česar izključni namen je pridobiti notranjepolitični argument, da še Evropa pravi, da je Janša grozen, je treba izpostaviti nekaj fines. Ugotovimo lahko, da je del politične srenje, ki nasprotuje Janši, že dosegel pomembno zmago, saj je v prenekatero evropsko glavo naselil občutek, da se v Sloveniji vršijo podobni pritiski na novinarje, kot so to počeli z nastavljanjem bomb v avtomobile novinarjev na Malti.

Če to istim protagonistom leta 2007 s peticijo zoper cenzuro tudi s podpisi »cicibanarjev« še ni uspelo, v svoji nameri niso odnehali. Iz tega lahko izpeljemo prvo ugotovitev, da je med političnima poloma opazna razlika v proaktivnosti. T. i. levica se, ne glede na okoliščine, vedno obnaša, kot da diktira igro in desnico potiska v defenzivo. Ta se na dražljaje pogosto pretirano odziva in je na koncu vesela, če uspe ubraniti status quo.

Še več, levica je pri izvrševanju svoje trenutne vizije – ohranjanje fevdov za vsako ceno – sposobna sebi v prid uporabiti nove okoliščine. To se je na primer pokazalo pri zadnjem pisanju novinarke Politica, kjer je za utrditev pogleda o medijski cenzuri zadostovala le ena pretirana reakcija premierja, ta pa je preko socialnih omrežji, ki jih leta 2007 še ni bilo, dobila nesluten zalet.

Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.

Po drugi strani je ta reakcija sprožila tudi salvo pisarij o dejanskem stanju medijev pri nas. A s pomembno napako – vse se je izvršilo šele po izvedenem dejstvu. Da bi kdo od desnih pripravil zanko bistroumnega nesmisla, v katero bi se ujeli kakšni prejemniki nagrade Deutsche Welle, je bolj izjema kot pravilo. Kljub temu, da je materiala dovolj: poglejte le zadnji primer klicanja na zagovor Mojce Dumančič s strani županje Kanala ob Soči iz vrst Socialnih demokratov zaradi poročanja o onesnaženju pitne vode.

Kakšen je evropski doseg desnice?

Vzroki, zakaj je temu tako, so številni. Najlažje je vehementno trditi, da je vsega kriva nepravična zgodovina, saj je imela desnica več kot 70 let nogo v mavcu, medtem ko je levica prosto skakala po ringu in delila udarce. Seveda, do določene mere ta pogled drži in je popolnoma legitimen, a vseeno ne odgovori na vprašanje, ali se mora evropski doseg desnice zadovoljiti le z dobrimi osebnimi povezavami z evropskimi voditelji, ali pa bi moral biti širši. Vsaj do te mere, da bi kaka novinarka prej preverila tudi pri drugi strani, ali določeni pogledi res v polnosti opisujejo dejansko stanje v Sloveniji.

Tu pridemo do druge ugotovitve, da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje.

Tu pridemo do druge ugotovitve – da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje. Dobre politične kadre se skuša za vsako ceno zadržati, nekateri bolj prominentni pa so umaknjeni na varno, da ne delajo »preveč škode« doma. Podobno je s procesom mentorstva po vertikali, saj ga desne stranke ne jemljejo preveč resno in pravzaprav ne vedo, kaj bi počele s tistimi, ki so se obrusili na bruseljskem parketu.

Primerjajte, kje so se zaposlili nekdanji asistenti levih ali desnih evropskih poslancev ter kateri igrajo pomembo vlogo v slovenski politiki. Desnih je bore malo. Z dejstvom, da v veliki meri ne poskrbijo za svoje, pa izgubijo še tisto malo dragocenih omrežij, ki so ga ti posamezniki premogli. Še bolj žalostno je, če se temu zavestno odpovedo, ker se jih na nek način bojijo.

Umetnost mreženja

Čeprav je Bruselj specifično mesto in ga lahko označimo z marsikaterim slabšalnim pridevnikom, je po drugi strani eden od centrov starega sveta in ponuja mnogo priložnosti. Mreženje je zato ena od prvih veščin, ki bi jo moral tisti, ki bi želel kaj spremeniti, usvojiti. Predstavljajte si, kakšen zagon je mladeniču v prvem mesecu staža v Evropskem parlamentu prineslo rokovanje z nobelovim nagrajencem, interni sestanek z izraelskim zunanjim ministrom ali srečanje z nekdanjim komercialnim direktorja Airbusa (govorim iz lastnih izkušenj). Odgovornost do tega, da mladim ponujajo priložnosti, pa so čutili le redki, tu je prednjačil Lojze Peterle.

Slovenija je po eni strani premajhna, da bi se osredotočila le nase, po drugi pa prevelika, da bi lahko preživela z žetjem talentov le tistih, ki bi svojo moč gradili na izključevanju. Le na zdravih temeljih zgrajena in pravilno usmerjena samozavest je sposobna pripoznati legitimnost tudi političnim nasprotnikom.

Zatorej, eni in drugi, delajte najprej na sebi: levi, da boste sposobni ponižnosti do sočloveka, in desni, da se ne boste bali vsake lastne sence. Morda bo potem kakšen novinar o slovenski politiki zapisal tudi kaj pozitivnega.

Anketa o zaupanju v medije

Sodelujte v naši anonimni anketi o slovenski medijski krajini. Označite, katere medije najpogosteje spremljate in katerim medijem bolj oziroma manj zaupate.

Create your own user feedback survey

Rezultate bomo na Domovini objavili do konca marca.

13 KOMENTARJI

  1. Jaz bi še dodal,da ni stvar samo slovenska, pač pa na Zahodu kot takem ves politični diskurz in agendo diktira neomarksistična levica. Povedano drugače, v Bruslju si vse to mislijo ža vnaprej, brez agitprop Lilly B ali fajonističnega tožarjeja. Tiho prenašanje udarcev prevlado levega diskurza samo krepi. Qui tacet, consentire videtur. Desni politik je vnaprej obsojen. Dogajanje v EPP kaže, da se desnica ne zmore odlepiti iz narekovanega diskurza. Navsezadnje je to v naravi stvari. Levica je revolucionarna, je torej aktivna in rušiteljska. Desnica je kozervativna, torej ohranja in ustvarja, je pasivna. JJ je v tem kontekstu morda nove sorte voditelj, ki se aktivno upira levemu diskurzu in je deležen še hujših napadov. Ker stopi iz sistema. Ali je prav ali narobe bo pokazal čas, vendar po mojem samo z obrambo ne moreš zmagati.

  2. Meni se zdi napačna drža, da se desnica ali bolje rečeno, konservativni pol slovenske politične scene, po defoltu obnaša kot poraženec in žrtev. SDS je na volitvah zmagala in po obupnem poskusu t.im. antijanševske koalicije, sestavila vlado in kljub vsem nasprotovanju medijev s partnerji uspešno vlada. Vse to izvažanje, špecanje in jamranje levice, je samo poskus , da bi to uspešnost malo umazali, priškrtnili. Otročje ravnaje. Človek, bi jim, levici, svetoval, da se s tem ne zmaga na volitvah doma, samega sebe pa prikazuješ, kot infantilnega politika, špeckahlo…
    Tako bi tudi konservativcem svetoval, da se obnašajo statusu zmagovalca primerno, ne pa kot žrtev poražencev. Če se JJ ne bi obregnil ob tisti obskurni članek neke Lili, bi bil že naslednji dan pozabljen in še tistih par mandelcev v tujini, ki ga je sploh prebralo, že naslednjo uro ne bi več vedeli, kaj so brali, saj še tega ne vedo, kje geografsko sploh Slovenija je. JJ je na volitvah zmagal in sedaj vodi vlado. Naj se obnaša temu primerno. Ravs in kavs pa naj prepusti drugim.
    Kaj ostane levici, če ne bi imeli Janše? In kaj ostane EU, če ne bi imeli “črnega petra” Orbana. Nič, dolgčas. Razpravljati bi morali o neuspešni distribuciji cepiv.

    • Friderik, odlično!
      Res pa je, da JJ ne more, po tolikih spotikanjih in strelih v koleno, dopustiti levičarskim pisunom, da ga blatijo doma in v tujini. Zato ga zanese, kar osebno, popolnoma razumem. Kdaj pa so ga na RTV ali na POP povabili na intervju? Zato ima teh nekaj medijev, ki so mu naklonjeni, in levičarje motijo, kljub temu, da sami obvladujejo več kot 80 % medijev.

      Sramota!

  3. Koliko časa bo za slovensko medijsko okolje pomembnejši komaj filigransko zaznavni vzpon ali zdrs na lestvici priljubljenosti pa rutinski mesečni anketi med 700 naključnimi izbranci, od otipljivega socialnega ukrepa, zaradi katerega se bistveno ne povečuje brezposelnost ter se ohranja socialna blaginja?
    Koliko časa bo za slovenske politične analitike pomembnejši prostovoljni povratek Karla Erjavca v politični zverinjak, od požrtvovalnega dela nekaterih najbolj izpostavljenih ministrov in drugih visokih državnih odločevalcev, ki ne bežijo pred odgovornostjo v najbolj negotovih razmerah krize ter pod neznosno senzacionalistično popadljivo medijsko izpostavljenostjo 24/7/30/365?
    Koliko časa bo za kreatorje medijske virtualne resničnosti pomembnejši premierov rekreativni “čivk” od osmih korektno strokovno pripravljenih in demokratično v parlamentu potrjenih proti-kriznih zakonskih svežnjev Vlade RS, zaradi katerih je RS med najuspešnejšimi državami v EU po mnogih objektivnih kriterijih merjenja in vrednotenja?

  4. Mislim ,da ima naša leva politika v kolikor bi sploh lahko govorili o uspešnost malo zaslug.
    Zakaj govorim malo, ker bo rezultat internacinalizacije notranjepolitičnih problemov neglede kdo zmaga za Slovenijo v najboljšem primeru nepomemben, bolj verjetno pa nam bo škodil. Največ ” zaslug” zato ima JJ zaradi izjemno nespretnega izražanja in komuniciranja iz položaja PV. On dejansko uporablja besedišče primerno za opozicijo in ne za predsednika vlade. Odkrito pove kar misli, večinoma so njegove zamisli zelo kritične in najmanj nekonvencionalne oz. za splošno sprejet način mišljenja najmanj nobičajne da ne rečem izven okvira povprečno sprejete logika kaj demokracijaje. Predvsem pa delujejo v prvi osebi torej klaj on misli kar deluje tipično avtokratsko. Če bi uporabljal besedo ljudje v Sloveniji zahtevajo, ali mislijo da je prvosodje skorumpirano itd bi bilo veliko manj napetosti in napadi nanj bi izgubili ost.
    Z takim načinom izražanjem bo dosegel tudi na EU nivoju ravno nasprotno kar misli, da bo.
    Večina EU ” demokratov” bo ugotovila da je lahko karkoli zagotovo pa ni demokrat.
    Ljudje pa če smo še tako izobraženi ne maramo sprememb, prav tako ne maramo odkrite besede še sploh, če je v podtonu kritika.
    Za primer sam nimamo niti v širšem sorodstvu nikogar, ki bi bil partizan pa tudi nikogar, ki bi bil domobranec ali kaj tretjega.
    V šoli sem podzavestno sprejel doktrino svetlega partizanskega boja, ker sem Primorec na primorskem očitno ni bilo kolaboracije in domabranstva v pomenejšem obsegu vsaj v moji vasi in občini. Tako nisem nikoli slišal, da bi kdo niti v pijanosti dejal, da so mu partizani koga ubili. Tako sem ko smo z novo državo dosegli svobodo govora prvič slišal za povojne poboje. Bil sem na eni strani zgrožen po drugi pa skoraj nisem mogel dojeti, da bi bilo to sploh resnica. Hočem povedati, da JJ v mnogočem govori resnico, vendar vse napake pripisuje levici, oz ima težave z osebnimi sovražniki, ki so še vedno na tisti ideološki strani na kateri je bil on nekoč a so ga izgnali. Dejanski vzrok anomalij levice pa ni zgolj in predvsem ideologija, ampak sistem. Imamo izrazito centraliziran sistem upravljanja države, ki omogoča vsakokratni politični opciji, ki je na oblasti, da nam dejansko (legalno) ugrabi državo. Ker je večinoma na oblasti levica lahko njej pripišemo krivdo za anomalje in v tem ima JJ prav. Ključno vprašanje pa je koliko časa bi desnica zdržala na oblasti in se samoomejevala, da ne bi zlorabila takega sistema, ki kar kliče k razsipništvu in korupciji ?
    Spopad med JJ in levico pa temelji na vprašanju kdo je za in kdo je proti demokraciji.
    Pri takem sistemu je problem ali sploh imamo pravo demokracijo in ali je demokracija to da lahko mediji pišejo kar hočejo in tudi da ljudje govorijo kar hočejo.
    Skrivnost prave demokracije je v tem ali imajo ti ljudje dejanske vzvode za uvaljavitev svoje volje , ključnio vzvod pa so finančni viri in seveda decentralizacija odločanja in denarja, vključno z referendumom.
    Tako imamo v takem sistemu upravljanja zgolj levo ali pa desno upravljanje (diktaturo)
    prav edemokracije pa žal nimamo in ni videti da bi jo kdaj imeli.
    Politične stranke se ne bodo zavzele, za spremembo sistema upravljanja, ki jim popolnoma ustreza. Pogoja pa je da so na oblasti. Sicer je ta sistem tudi zanje ječa in to je ključni vzrok nerazumljive ihte in nestrpnosti levice, ki ne zmore niti med eno hujših kriz sodobnega sveta počakati rednih volitev.
    V sistemu ki ga imamo so ravno volitve še edini vzvod posredne demokracije, sveda, če in ko bi nam uspelo izvoliti najboljše ljudi, ki bi delali za ljudi. Sem se že zapletel v naivno upanje mar ne.

  5. Zakaj je v “eksport – import” političnem biznisu levica uspešnejša od desnice?

    Odgovor je preprost.

    Ker desnica ni tako pokvarjena kot levica, ki se ravna po načelu, čim slabše za državo in narod, tem bolje za levico.

    Kako dolgo še?

  6. Hvala bogu za Novo24tv in Domovino.Hudič je v Sorosu in njegovem denarju (saj mu
    je Kučko LIZAL iz rok). Še EPP je že delno “lizala” Sorosa, saj levuharji pridobivajo v EU. To pa je
    nevarnoza NORMALNO Evropo in Božjo pomoč. Še tretjič (po okt .revoluc.stalinizmu in _izmih
    na Kitaj.Venezuel,Korej) bo “hudič levuharjev” šel nad EU.Kje smo kristjani?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime