Zakaj je v "eksport - import" političnem biznisu levica uspešnejša od desnice?
Ob propadu konstruktivne nezaupnice in usmerjanju političnega boja na evropski nivo, česar izključni namen je pridobiti notranjepolitični argument, da še Evropa pravi, da je Janša grozen, je treba izpostaviti nekaj fines. Ugotovimo lahko, da je del politične srenje, ki nasprotuje Janši, že dosegel pomembno zmago, saj je v prenekatero evropsko glavo naselil občutek, da se v Sloveniji vršijo podobni pritiski na novinarje, kot so to počeli z nastavljanjem bomb v avtomobile novinarjev na Malti.
Če to istim protagonistom leta 2007 s peticijo zoper cenzuro tudi s podpisi »cicibanarjev« še ni uspelo, v svoji nameri niso odnehali. Iz tega lahko izpeljemo prvo ugotovitev, da je med političnima poloma opazna razlika v proaktivnosti. T. i. levica se, ne glede na okoliščine, vedno obnaša, kot da diktira igro in desnico potiska v defenzivo. Ta se na dražljaje pogosto pretirano odziva in je na koncu vesela, če uspe ubraniti status quo.
Še več, levica je pri izvrševanju svoje trenutne vizije – ohranjanje fevdov za vsako ceno – sposobna sebi v prid uporabiti nove okoliščine. To se je na primer pokazalo pri zadnjem pisanju novinarke Politica, kjer je za utrditev pogleda o medijski cenzuri zadostovala le ena pretirana reakcija premierja, ta pa je preko socialnih omrežji, ki jih leta 2007 še ni bilo, dobila nesluten zalet.
Po drugi strani je ta reakcija sprožila tudi salvo pisarij o dejanskem stanju medijev pri nas. A s pomembno napako – vse se je izvršilo šele po izvedenem dejstvu. Da bi kdo od desnih pripravil zanko bistroumnega nesmisla, v katero bi se ujeli kakšni prejemniki nagrade Deutsche Welle, je bolj izjema kot pravilo. Kljub temu, da je materiala dovolj: poglejte le zadnji primer klicanja na zagovor Mojce Dumančič s strani županje Kanala ob Soči iz vrst Socialnih demokratov zaradi poročanja o onesnaženju pitne vode.
Vzroki, zakaj je temu tako, so številni. Najlažje je vehementno trditi, da je vsega kriva nepravična zgodovina, saj je imela desnica več kot 70 let nogo v mavcu, medtem ko je levica prosto skakala po ringu in delila udarce. Seveda, do določene mere ta pogled drži in je popolnoma legitimen, a vseeno ne odgovori na vprašanje, ali se mora evropski doseg desnice zadovoljiti le z dobrimi osebnimi povezavami z evropskimi voditelji, ali pa bi moral biti širši. Vsaj do te mere, da bi kaka novinarka prej preverila tudi pri drugi strani, ali določeni pogledi res v polnosti opisujejo dejansko stanje v Sloveniji.
Tu pridemo do druge ugotovitve - da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje. Dobre politične kadre se skuša za vsako ceno zadržati, nekateri bolj prominentni pa so umaknjeni na varno, da ne delajo »preveč škode« doma. Podobno je s procesom mentorstva po vertikali, saj ga desne stranke ne jemljejo preveč resno in pravzaprav ne vedo, kaj bi počele s tistimi, ki so se obrusili na bruseljskem parketu.
Primerjajte, kje so se zaposlili nekdanji asistenti levih ali desnih evropskih poslancev ter kateri igrajo pomembo vlogo v slovenski politiki. Desnih je bore malo. Z dejstvom, da v veliki meri ne poskrbijo za svoje, pa izgubijo še tisto malo dragocenih omrežij, ki so ga ti posamezniki premogli. Še bolj žalostno je, če se temu zavestno odpovedo, ker se jih na nek način bojijo.
Čeprav je Bruselj specifično mesto in ga lahko označimo z marsikaterim slabšalnim pridevnikom, je po drugi strani eden od centrov starega sveta in ponuja mnogo priložnosti. Mreženje je zato ena od prvih veščin, ki bi jo moral tisti, ki bi želel kaj spremeniti, usvojiti. Predstavljajte si, kakšen zagon je mladeniču v prvem mesecu staža v Evropskem parlamentu prineslo rokovanje z nobelovim nagrajencem, interni sestanek z izraelskim zunanjim ministrom ali srečanje z nekdanjim komercialnim direktorja Airbusa (govorim iz lastnih izkušenj). Odgovornost do tega, da mladim ponujajo priložnosti, pa so čutili le redki, tu je prednjačil Lojze Peterle.
Slovenija je po eni strani premajhna, da bi se osredotočila le nase, po drugi pa prevelika, da bi lahko preživela z žetjem talentov le tistih, ki bi svojo moč gradili na izključevanju. Le na zdravih temeljih zgrajena in pravilno usmerjena samozavest je sposobna pripoznati legitimnost tudi političnim nasprotnikom.
Zatorej, eni in drugi, delajte najprej na sebi: levi, da boste sposobni ponižnosti do sočloveka, in desni, da se ne boste bali vsake lastne sence. Morda bo potem kakšen novinar o slovenski politiki zapisal tudi kaj pozitivnega.
Če to istim protagonistom leta 2007 s peticijo zoper cenzuro tudi s podpisi »cicibanarjev« še ni uspelo, v svoji nameri niso odnehali. Iz tega lahko izpeljemo prvo ugotovitev, da je med političnima poloma opazna razlika v proaktivnosti. T. i. levica se, ne glede na okoliščine, vedno obnaša, kot da diktira igro in desnico potiska v defenzivo. Ta se na dražljaje pogosto pretirano odziva in je na koncu vesela, če uspe ubraniti status quo.
Še več, levica je pri izvrševanju svoje trenutne vizije – ohranjanje fevdov za vsako ceno – sposobna sebi v prid uporabiti nove okoliščine. To se je na primer pokazalo pri zadnjem pisanju novinarke Politica, kjer je za utrditev pogleda o medijski cenzuri zadostovala le ena pretirana reakcija premierja, ta pa je preko socialnih omrežji, ki jih leta 2007 še ni bilo, dobila nesluten zalet.
Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.
Po drugi strani je ta reakcija sprožila tudi salvo pisarij o dejanskem stanju medijev pri nas. A s pomembno napako – vse se je izvršilo šele po izvedenem dejstvu. Da bi kdo od desnih pripravil zanko bistroumnega nesmisla, v katero bi se ujeli kakšni prejemniki nagrade Deutsche Welle, je bolj izjema kot pravilo. Kljub temu, da je materiala dovolj: poglejte le zadnji primer klicanja na zagovor Mojce Dumančič s strani županje Kanala ob Soči iz vrst Socialnih demokratov zaradi poročanja o onesnaženju pitne vode.
Kakšen je evropski doseg desnice?
Vzroki, zakaj je temu tako, so številni. Najlažje je vehementno trditi, da je vsega kriva nepravična zgodovina, saj je imela desnica več kot 70 let nogo v mavcu, medtem ko je levica prosto skakala po ringu in delila udarce. Seveda, do določene mere ta pogled drži in je popolnoma legitimen, a vseeno ne odgovori na vprašanje, ali se mora evropski doseg desnice zadovoljiti le z dobrimi osebnimi povezavami z evropskimi voditelji, ali pa bi moral biti širši. Vsaj do te mere, da bi kaka novinarka prej preverila tudi pri drugi strani, ali določeni pogledi res v polnosti opisujejo dejansko stanje v Sloveniji.
Tu pridemo do druge ugotovitve, da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje.
Tu pridemo do druge ugotovitve - da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje. Dobre politične kadre se skuša za vsako ceno zadržati, nekateri bolj prominentni pa so umaknjeni na varno, da ne delajo »preveč škode« doma. Podobno je s procesom mentorstva po vertikali, saj ga desne stranke ne jemljejo preveč resno in pravzaprav ne vedo, kaj bi počele s tistimi, ki so se obrusili na bruseljskem parketu.
Primerjajte, kje so se zaposlili nekdanji asistenti levih ali desnih evropskih poslancev ter kateri igrajo pomembo vlogo v slovenski politiki. Desnih je bore malo. Z dejstvom, da v veliki meri ne poskrbijo za svoje, pa izgubijo še tisto malo dragocenih omrežij, ki so ga ti posamezniki premogli. Še bolj žalostno je, če se temu zavestno odpovedo, ker se jih na nek način bojijo.
Umetnost mreženja
Čeprav je Bruselj specifično mesto in ga lahko označimo z marsikaterim slabšalnim pridevnikom, je po drugi strani eden od centrov starega sveta in ponuja mnogo priložnosti. Mreženje je zato ena od prvih veščin, ki bi jo moral tisti, ki bi želel kaj spremeniti, usvojiti. Predstavljajte si, kakšen zagon je mladeniču v prvem mesecu staža v Evropskem parlamentu prineslo rokovanje z nobelovim nagrajencem, interni sestanek z izraelskim zunanjim ministrom ali srečanje z nekdanjim komercialnim direktorja Airbusa (govorim iz lastnih izkušenj). Odgovornost do tega, da mladim ponujajo priložnosti, pa so čutili le redki, tu je prednjačil Lojze Peterle.
Slovenija je po eni strani premajhna, da bi se osredotočila le nase, po drugi pa prevelika, da bi lahko preživela z žetjem talentov le tistih, ki bi svojo moč gradili na izključevanju. Le na zdravih temeljih zgrajena in pravilno usmerjena samozavest je sposobna pripoznati legitimnost tudi političnim nasprotnikom.
Zatorej, eni in drugi, delajte najprej na sebi: levi, da boste sposobni ponižnosti do sočloveka, in desni, da se ne boste bali vsake lastne sence. Morda bo potem kakšen novinar o slovenski politiki zapisal tudi kaj pozitivnega.
Anketa o zaupanju v medije
Sodelujte v naši anonimni anketi o slovenski medijski krajini. Označite, katere medije najpogosteje spremljate in katerim medijem bolj oziroma manj zaupate.
Create your own user feedback survey
Rezultate bomo na Domovini objavili do konca marca.
Sodelujte v naši anonimni anketi o slovenski medijski krajini. Označite, katere medije najpogosteje spremljate in katerim medijem bolj oziroma manj zaupate.
Create your own user feedback survey
Rezultate bomo na Domovini objavili do konca marca.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
10 komentarjev
marjan majdič
Hvala bogu za Novo24tv in Domovino.Hudič je v Sorosu in njegovem denarju (saj mu
je Kučko LIZAL iz rok). Še EPP je že delno "lizala" Sorosa, saj levuharji pridobivajo v EU. To pa je
nevarnoza NORMALNO Evropo in Božjo pomoč. Še tretjič (po okt .revoluc.stalinizmu in _izmih
na Kitaj.Venezuel,Korej) bo "hudič levuharjev" šel nad EU.Kje smo kristjani?
Marko Anton Halik
Gospod Friderik čestitam
MEFISTO
Zakaj je v “eksport – import” političnem biznisu levica uspešnejša od desnice?
Odgovor je preprost.
Ker desnica ni tako pokvarjena kot levica, ki se ravna po načelu, čim slabše za državo in narod, tem bolje za levico.
Kako dolgo še?
Rajko Podgoršek
Friderik - odlično
Alojzij Pezdir
Koliko časa bo za slovensko medijsko okolje pomembnejši komaj filigransko zaznavni vzpon ali zdrs na lestvici priljubljenosti pa rutinski mesečni anketi med 700 naključnimi izbranci, od otipljivega socialnega ukrepa, zaradi katerega se bistveno ne povečuje brezposelnost ter se ohranja socialna blaginja?
Koliko časa bo za slovenske politične analitike pomembnejši prostovoljni povratek Karla Erjavca v politični zverinjak, od požrtvovalnega dela nekaterih najbolj izpostavljenih ministrov in drugih visokih državnih odločevalcev, ki ne bežijo pred odgovornostjo v najbolj negotovih razmerah krize ter pod neznosno senzacionalistično popadljivo medijsko izpostavljenostjo 24/7/30/365?
Koliko časa bo za kreatorje medijske virtualne resničnosti pomembnejši premierov rekreativni "čivk" od osmih korektno strokovno pripravljenih in demokratično v parlamentu potrjenih proti-kriznih zakonskih svežnjev Vlade RS, zaradi katerih je RS med najuspešnejšimi državami v EU po mnogih objektivnih kriterijih merjenja in vrednotenja?
Friderik
Meni se zdi napačna drža, da se desnica ali bolje rečeno, konservativni pol slovenske politične scene, po defoltu obnaša kot poraženec in žrtev. SDS je na volitvah zmagala in po obupnem poskusu t.im. antijanševske koalicije, sestavila vlado in kljub vsem nasprotovanju medijev s partnerji uspešno vlada. Vse to izvažanje, špecanje in jamranje levice, je samo poskus , da bi to uspešnost malo umazali, priškrtnili. Otročje ravnaje. Človek, bi jim, levici, svetoval, da se s tem ne zmaga na volitvah doma, samega sebe pa prikazuješ, kot infantilnega politika, špeckahlo...
Tako bi tudi konservativcem svetoval, da se obnašajo statusu zmagovalca primerno, ne pa kot žrtev poražencev. Če se JJ ne bi obregnil ob tisti obskurni članek neke Lili, bi bil že naslednji dan pozabljen in še tistih par mandelcev v tujini, ki ga je sploh prebralo, že naslednjo uro ne bi več vedeli, kaj so brali, saj še tega ne vedo, kje geografsko sploh Slovenija je. JJ je na volitvah zmagal in sedaj vodi vlado. Naj se obnaša temu primerno. Ravs in kavs pa naj prepusti drugim.
Kaj ostane levici, če ne bi imeli Janše? In kaj ostane EU, če ne bi imeli "črnega petra" Orbana. Nič, dolgčas. Razpravljati bi morali o neuspešni distribuciji cepiv.
slovenc sm
Bi se kar strinjal z vašim zapisom. Kaj ostane levici, če JJ ne bi več odgovarjal na njihove provakcije? Popolnoma nič.
STAJERKA2021
Friderik, odlično! Res pa je, da JJ ne more, po tolikih spotikanjih in strelih v koleno, dopustiti levičarskim pisunom, da ga blatijo doma in v tujini. Zato ga zanese, kar osebno, popolnoma razumem. Kdaj pa so ga na RTV ali na POP povabili na intervju? Zato ima teh nekaj medijev, ki so mu naklonjeni, in levičarje motijo, kljub temu, da sami obvladujejo več kot 80 % medijev. Sramota!
viktorh
Zaradi preteklih izkušenj, konspirativnosti.
lavrict
Jaz bi še dodal,da ni stvar samo slovenska, pač pa na Zahodu kot takem ves politični diskurz in agendo diktira neomarksistična levica. Povedano drugače, v Bruslju si vse to mislijo ža vnaprej, brez agitprop Lilly B ali fajonističnega tožarjeja. Tiho prenašanje udarcev prevlado levega diskurza samo krepi. Qui tacet, consentire videtur. Desni politik je vnaprej obsojen. Dogajanje v EPP kaže, da se desnica ne zmore odlepiti iz narekovanega diskurza. Navsezadnje je to v naravi stvari. Levica je revolucionarna, je torej aktivna in rušiteljska. Desnica je kozervativna, torej ohranja in ustvarja, je pasivna. JJ je v tem kontekstu morda nove sorte voditelj, ki se aktivno upira levemu diskurzu in je deležen še hujših napadov. Ker stopi iz sistema. Ali je prav ali narobe bo pokazal čas, vendar po mojem samo z obrambo ne moreš zmagati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.