Zakaj je v "eksport - import" političnem biznisu levica uspešnejša od desnice?

Vir foto: www.globaltrademag.com
Ob propadu konstruktivne nezaupnice in usmerjanju političnega boja na evropski nivo, česar izključni namen je pridobiti notranjepolitični argument, da še Evropa pravi, da je Janša grozen, je treba izpostaviti nekaj fines. Ugotovimo lahko, da je del politične srenje, ki nasprotuje Janši, že dosegel pomembno zmago, saj je v prenekatero evropsko glavo naselil občutek, da se v Sloveniji vršijo podobni pritiski na novinarje, kot so to počeli z nastavljanjem bomb v avtomobile novinarjev na Malti.

Če to istim protagonistom leta 2007 s peticijo zoper cenzuro tudi s podpisi »cicibanarjev« še ni uspelo, v svoji nameri niso odnehali. Iz tega lahko izpeljemo prvo ugotovitev, da je med političnima poloma opazna razlika v proaktivnosti. T. i. levica se, ne glede na okoliščine, vedno obnaša, kot da diktira igro in desnico potiska v defenzivo. Ta se na dražljaje pogosto pretirano odziva in je na koncu vesela, če uspe ubraniti status quo.

Še več, levica je pri izvrševanju svoje trenutne vizije – ohranjanje fevdov za vsako ceno – sposobna sebi v prid uporabiti nove okoliščine. To se je na primer pokazalo pri zadnjem pisanju novinarke Politica, kjer je za utrditev pogleda o medijski cenzuri zadostovala le ena pretirana reakcija premierja, ta pa je preko socialnih omrežji, ki jih leta 2007 še ni bilo, dobila nesluten zalet.


Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.




Po drugi strani je ta reakcija sprožila tudi salvo pisarij o dejanskem stanju medijev pri nas. A s pomembno napako – vse se je izvršilo šele po izvedenem dejstvu. Da bi kdo od desnih pripravil zanko bistroumnega nesmisla, v katero bi se ujeli kakšni prejemniki nagrade Deutsche Welle, je bolj izjema kot pravilo. Kljub temu, da je materiala dovolj: poglejte le zadnji primer klicanja na zagovor Mojce Dumančič s strani županje Kanala ob Soči iz vrst Socialnih demokratov zaradi poročanja o onesnaženju pitne vode.

Kakšen je evropski doseg desnice?


Vzroki, zakaj je temu tako, so številni. Najlažje je vehementno trditi, da je vsega kriva nepravična zgodovina, saj je imela desnica več kot 70 let nogo v mavcu, medtem ko je levica prosto skakala po ringu in delila udarce. Seveda, do določene mere ta pogled drži in je popolnoma legitimen, a vseeno ne odgovori na vprašanje, ali se mora evropski doseg desnice zadovoljiti le z dobrimi osebnimi povezavami z evropskimi voditelji, ali pa bi moral biti širši. Vsaj do te mere, da bi kaka novinarka prej preverila tudi pri drugi strani, ali določeni pogledi res v polnosti opisujejo dejansko stanje v Sloveniji.
Tu pridemo do druge ugotovitve, da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje.

Tu pridemo do druge ugotovitve - da Bruselj nikogar zares ne zanima. Na evropskem parketu se ne zmaguje nacionalnih volitev in temu primerno se tudi kadruje. Dobre politične kadre se skuša za vsako ceno zadržati, nekateri bolj prominentni pa so umaknjeni na varno, da ne delajo »preveč škode« doma. Podobno je s procesom mentorstva po vertikali, saj ga desne stranke ne jemljejo preveč resno in pravzaprav ne vedo, kaj bi počele s tistimi, ki so se obrusili na bruseljskem parketu.

Primerjajte, kje so se zaposlili nekdanji asistenti levih ali desnih evropskih poslancev ter kateri igrajo pomembo vlogo v slovenski politiki. Desnih je bore malo. Z dejstvom, da v veliki meri ne poskrbijo za svoje, pa izgubijo še tisto malo dragocenih omrežij, ki so ga ti posamezniki premogli. Še bolj žalostno je, če se temu zavestno odpovedo, ker se jih na nek način bojijo.

Umetnost mreženja


Čeprav je Bruselj specifično mesto in ga lahko označimo z marsikaterim slabšalnim pridevnikom, je po drugi strani eden od centrov starega sveta in ponuja mnogo priložnosti. Mreženje je zato ena od prvih veščin, ki bi jo moral tisti, ki bi želel kaj spremeniti, usvojiti. Predstavljajte si, kakšen zagon je mladeniču v prvem mesecu staža v Evropskem parlamentu prineslo rokovanje z nobelovim nagrajencem, interni sestanek z izraelskim zunanjim ministrom ali srečanje z nekdanjim komercialnim direktorja Airbusa (govorim iz lastnih izkušenj). Odgovornost do tega, da mladim ponujajo priložnosti, pa so čutili le redki, tu je prednjačil Lojze Peterle.

Slovenija je po eni strani premajhna, da bi se osredotočila le nase, po drugi pa prevelika, da bi lahko preživela z žetjem talentov le tistih, ki bi svojo moč gradili na izključevanju. Le na zdravih temeljih zgrajena in pravilno usmerjena samozavest je sposobna pripoznati legitimnost tudi političnim nasprotnikom.

Zatorej, eni in drugi, delajte najprej na sebi: levi, da boste sposobni ponižnosti do sočloveka, in desni, da se ne boste bali vsake lastne sence. Morda bo potem kakšen novinar o slovenski politiki zapisal tudi kaj pozitivnega.

Anketa o zaupanju v medije

Sodelujte v naši anonimni anketi o slovenski medijski krajini. Označite, katere medije najpogosteje spremljate in katerim medijem bolj oziroma manj zaupate.

Create your own user feedback survey

Rezultate bomo na Domovini objavili do konca marca.





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike