Zakaj je treba raziskati, kako so nam ukradli slabo banko (in zakaj bi to moralo zanimati tudi vas)

vir foto: NSi.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustanovljena je bila z dobrimi nameni. Delali smo zavzeto, učinkovito, v pozitivnem vzdušju in z dobrimi nameni. A prišli so tisti, ki smo jih obravnavali, počistili s Skandinavci in v sistem nastavili svoje ljudi. Vse do nivoja tajnic. Potem je šlo samo še navzdol. 

Tako mi je pred leti razlagal vir iz slabe banke, oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank, kot se pri nas uradno reče "začasni" instituciji za upravljanje z nasedlimi bančnimi krediti. Večina dobronamernih ter sposobnih ljudi je DUTB zapustila kmalu za Skandinavci, z njimi pa tudi dobri nameni, s katerimi je bila ustanovljena.

In zamenjali so jih drugi - pripeljali so 120 novih kadrov, večinoma uslužbencev nekdanjih Factor banke in Probanke. S slabimi terjatvami katerih so se ukvarjali na DUTB. Likvidaciji obeh omenjenih bank se nista končali s poplačilom vseh dolgov, ampak s pripojitvijo k DUTB in posledično 50 milijonsko dokapitalizacija s strani davkoplačevalcev.

"Na plačilni listi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) so od začetka tega tedna že trije od štirih članov izrednih uprav Factor banke in Probanke, ki sta morali leta 2013 zaradi izgube bančne licence v nadzorovano likvidacijo," so takrat zapisali pri Siolu in dodali, da ni znano, na podlagi katerih kriterijev slaba banka zaposluje menedžerje obeh bank.

Celotno zgodbo je sicer, natančno tako, kot se naj bi po opisu našega vira zgodila, verodostojno prikazal Reporter v članku z naslovom DUTB prevzema Forum 21.  Omenjeni banki sta namreč veljali za hišni banki omrežij tovarišijskega kapitalizma. Zanimivo, ampak vsebine Reporterjevega članka danes ni več na spletu. O njej si drugi mediji niso drznili pisati, Kljub obveščenosti o dogajanju, niti cenjeni in nagrajeni novinarji Siola.

V tej igri niso zmagali skandinavski strokovnjaki, saj ob izgonu niso želeli biti naši Che Guevare. To igro so, znova, dobili "old boysi". Na račun slovenskih davkoplačevalcev, seveda.
V tej igri niso zmagali skandinavski strokovnjaki, saj ob izgonu niso želeli biti naši Che Guevare. To igro so, znova, dobili "old boysi". Na račun slovenskih davkoplačevalcev seveda.

Vrtovec obuja spomine


Grobe orise te značilne tranzicijske zgodbe in njenega nadaljevanja sem ponovno slišal na včerajšnji tiskovni konferenci, tokrat iz ust Jerneja Vrtovca.

"Gre za tipično slovensko zgodbo, kot jih poznamo že iz preteklosti: Prišli so sokoli, ki so zavohali denar," je dejal. In še: "Informacije kažejo, da je bilo pri dosedanjem delovanju slabe banke več negospodarnih in protipravnih odločitev, vključno s kaznivimi dejanji." Ter: "Obstajajo sumi, da je delovanje slabe banke le nadaljevanje poglabljanja bančne luknje, do sedaj globoke 5 milijard evrov in ne želimo, da izgine še novih 5 milijard." Same lucidne ocene poslanca NSi, za katerim tokrat s podpisi podpore stoji 88 poslanskih kolegov za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.

Lucidno je zastavil tudi glavna področja preiskovanja:
1. ustreznost poteka odločanja vseh postopkov v zvezi s prenosom terjatev na slabo banko, saj naj bi bile nanjo prenesene tudi terjatve podjetij, ki so sicer redno plačevala svoje obveznosti in niso bila primerna za opredelitev kot slabe banke - ta podjetja so bila potisnjena v stečaj in po nizki ceni prodana naprej. Potrebno je ugotoviti, kdo so ključni odločevalci in kakšni so bili kriteriji ter po kateri ceni so banke DUTB-ju zaračunavale prenesena posojila.

2. Preveri naj se upravljanje s slabimi terjatvami ter interno poslovanje (pripojitev Factor banke in Probanke DUTB-ju) - zgodilo se je, da so se tisti, ki so luknjo kopali, prezaposlili na slabo banko.

3. Na kakšen način in po katerih merilih je slaba banka preverjala kupce terjatev, da ti terjatev niso prodali prvotnim dolžnikom ali z njimi povezanim osebam in podjetjem. Vse več je namreč indicev, da so prvotni dolžniki, ki so ustvarili bančno luknjo, povezani s skladi, ki so kupovali terjatve.

In še: ključna naloga preiskovalne komisije je ugotoviti, ali so pri vseh teh nepravilnostih sodelovali nosilci javnih funkcij, ali je bila vpletena tudi politika.
V ljudeh je potrebno prebuditi zavest, da globoka država ni le mit, temveč zelo požrešna zverina, lakomna njihovega denarja.

Da je preiskovalka naravnana pravilno, bi se strinjal naš vir. Tudi sam je DUTB medtem že zapustil, a bivši sodelavci mu pravijo, da je vzdušje, produktivnost in učinkovitost daleč od nekdanje. Stvari so postale nepregledne, nekako meglene, skoraj apatične. Pri vrhu pa sumljivi posli, kjer se milijonček tu, milijonček tam izgubi neznano kam.

Jernej Vrtovec pravi, da se s sedanjim ukrepanjem še vedno da rešiti 5 milijard davkoplačevalskih evrov. A ne gre le za to. V ljudeh je potrebno prebuditi zavest, da globoka država ni le mit, temveč zelo požrešna zverina, lakomna njihovega denarja. Zavest, da vse to, kar se zdi daleč stran od njihovega zanimanja, plačujejo z višjimi davki, trošarinami, prispevki in na ostale načine.

Največji hudičev trik je ravno ta, da je ljudi prepričal v svoj neobstoj, je v nekem filmu dejal Al Pacino. Prav zaradi razblinjenja iluzij o neobstoju zla je treba raziskati, kako so nam ukradli slabo banko.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike