Zakaj je družina v krizi in zakaj to še posebej velja za nekrščanske oblike razmišljanja o vsebini družinskega življenja
POSLUŠAJ ČLANEK
Družina kot temeljna človeška ustanova in še posebej krščanska družina, ki se je skozi stoletja oblikovala v krščanskih deželah, je postala predmet napadov v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Frontalni napad nanjo so sprožile liberalne in komunistične države, na videz vsaka iz svojih notranjih razlogov, v bistvu pa je šlo za napačne odgovore na ključna vprašanja: kako razumeti in živeti človekovo spolno razsežnost, kako ohraniti spoštljiv, svet odnos do življenja in kdo ter kako naj vzgaja mladi rod – ali družina ali država.
Gledano okvirno, so liberalne in komunistične države uzakonile iste in napačne rešitve. Na področju spolnosti so uvedle in razpihovale spolno svobodo v obliki razvrata, kar so omogočila sodobna protispočetna sredstva. Svetost življenja je doživela hud udarec, skoraj smrtni sunek z uvedbo zastonjskega in nekaznovanega splava.
Na področju vzgoje mladih je v liberalnih državah v šolah polagoma prevladal liberalni pristop k vzgoji brez vrednot, v komunističnih deželah pa je pobudo v vzgoji prevzela država s svojimi ateistično zaznamovanimi šolskimi sistemi. V zadnjih letih pa je na pohodu zmotna teorija spolov in zavestno brisanje moškosti in ženskosti že od nežnih otroških let.
Vse to se je hitro pokazalo s prvimi znaki sekularizirane družbe, ki je vsa usmerjena in zapeta v ta svet in ne prenese prisotnosti ljudi, ki so kljub vsemu v sebi razvili sposobnost vstopanja v nadnaravni svet, ki se najbolj jasno kaže kot osebna vera v enega Boga.
V zadnjih 60-tih letih smo kristjani odgovorili na krizo družine sicer pravočasno, ampak pretežno le na načelni, vsebinski ravni in še to samo v ožjih krogih Cerkve in cerkvenega življenja. Naše vsebine, pristna pričevanja in učinkovito krščansko življenje doživljajo vedno večjo odrinjenost na rob družbenega dogajanja.
Naše družbe delujejo, kot da kristjanov več ne bi bilo. Ta navidezna in seveda sistematično nadzorovana odsotnost kristjanov v družbi je tudi vir krize sodobne družine. Toda to je zavestno umetno ustvarjeni videz odsotnosti krščanske družine v družbi.
Tukaj naj opozorimo na zelo pomembno vprašanje, ki ni vezano na vsebino krščanske družine, ampak na to, kako danes ogovorimo o krizi družine.
Po vsebinski, človeški in razodeti plati, krščanska družina ni v krizi, ampak so v krizi nekrščanske oblike razmišljanja o vsebini družinskega življenja. Kadar te zamisli primerjamo z vsebino krščanske družine, kaj hitro postane jasno, da so današnje nekrščanske zamisli o družini preozke, zgrešene in ljudi ne vodijo v srečno družinsko življenje. To pa preprosto zato, ker jim je krščanski pogled na družino postavil ogledalo, ki vse sodobne zmotne poglede na družinsko življenje razkrinka in razgali njihovo vsebino kot prazno, zavajajočo in končno kot škodljivo in smrtno nevarno.
Posebnost krščanske družine je že nakazana v prvem berilu, v drži Samuelove matere Ane. Ta je že pred rojstvom Samuela prosila Boga, da ji nakloni potomstvo. Med molitvijo je obljubila, da bo otroka posvetila Bogu.
S to prošnjo in pozneje z darovanjem mladega Samuela Bogu v templju je presegla družinski, klanski okvir poslanstva prvorojenca. Ta ni bil več zavezan ohranjevanju družine, klana, širšega rodu, ampak je bil posvečen Bogu. Svetopisemska žena Ana je tako pokazala, da je prvo poslanstvo vsakega človeka, člana družine, da slavi Boga, da mu izkazuje čast in je najprej služabnik Bogu, ker je za Boga ustvarjen.
Tako je celotno poslanstvo vsake družine v preseganju zemeljskih ciljev in zvestobe Bogu le v zemeljskem življenju. Vsaka družina ima po tem razodetem sporočilu veliko več kot le zemeljsko poslanstvo, ki je vezano na zgodovino klana, ljudstva in delovanja v našem zemeljskem življenju.
Krščanska družina je poklicana, da to zavest vnaša v vsako okolje, v katerem živi in deluje, pa naj bo še tako pogansko ali brezbožno. V novi zavezi je to poslanstvo še bolj jasno podano, saj apostol Janez v svojem 1. pismu piše: »Preljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je. Preljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo lahko z Bogom zaupni in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč«.
Gledano okvirno, so liberalne in komunistične države uzakonile iste in napačne rešitve. Na področju spolnosti so uvedle in razpihovale spolno svobodo v obliki razvrata, kar so omogočila sodobna protispočetna sredstva. Svetost življenja je doživela hud udarec, skoraj smrtni sunek z uvedbo zastonjskega in nekaznovanega splava.
Na področju vzgoje mladih je v liberalnih državah v šolah polagoma prevladal liberalni pristop k vzgoji brez vrednot, v komunističnih deželah pa je pobudo v vzgoji prevzela država s svojimi ateistično zaznamovanimi šolskimi sistemi. V zadnjih letih pa je na pohodu zmotna teorija spolov in zavestno brisanje moškosti in ženskosti že od nežnih otroških let.
Vse to se je hitro pokazalo s prvimi znaki sekularizirane družbe, ki je vsa usmerjena in zapeta v ta svet in ne prenese prisotnosti ljudi, ki so kljub vsemu v sebi razvili sposobnost vstopanja v nadnaravni svet, ki se najbolj jasno kaže kot osebna vera v enega Boga.
Naše družbe delujejo, kot da kristjanov več ne bi bilo. Ta navidezna in seveda sistematično nadzorovana odsotnost kristjanov v družbi je tudi vir krize sodobne družine.
Odgovor kristjanov na krizo družine
V zadnjih 60-tih letih smo kristjani odgovorili na krizo družine sicer pravočasno, ampak pretežno le na načelni, vsebinski ravni in še to samo v ožjih krogih Cerkve in cerkvenega življenja. Naše vsebine, pristna pričevanja in učinkovito krščansko življenje doživljajo vedno večjo odrinjenost na rob družbenega dogajanja.
Naše družbe delujejo, kot da kristjanov več ne bi bilo. Ta navidezna in seveda sistematično nadzorovana odsotnost kristjanov v družbi je tudi vir krize sodobne družine. Toda to je zavestno umetno ustvarjeni videz odsotnosti krščanske družine v družbi.
Tukaj naj opozorimo na zelo pomembno vprašanje, ki ni vezano na vsebino krščanske družine, ampak na to, kako danes ogovorimo o krizi družine.
Po vsebinski, človeški in razodeti plati, krščanska družina ni v krizi, ampak so v krizi nekrščanske oblike razmišljanja o vsebini družinskega življenja. Kadar te zamisli primerjamo z vsebino krščanske družine, kaj hitro postane jasno, da so današnje nekrščanske zamisli o družini preozke, zgrešene in ljudi ne vodijo v srečno družinsko življenje. To pa preprosto zato, ker jim je krščanski pogled na družino postavil ogledalo, ki vse sodobne zmotne poglede na družinsko življenje razkrinka in razgali njihovo vsebino kot prazno, zavajajočo in končno kot škodljivo in smrtno nevarno.
Po vsebinski, človeški in razodeti plati, krščanska družina ni v krizi, ampak so v krizi nekrščanske oblike razmišljanja o vsebini družinskega življenja.
In kakšna je krščanska družina?
Posebnost krščanske družine je že nakazana v prvem berilu, v drži Samuelove matere Ane. Ta je že pred rojstvom Samuela prosila Boga, da ji nakloni potomstvo. Med molitvijo je obljubila, da bo otroka posvetila Bogu.
S to prošnjo in pozneje z darovanjem mladega Samuela Bogu v templju je presegla družinski, klanski okvir poslanstva prvorojenca. Ta ni bil več zavezan ohranjevanju družine, klana, širšega rodu, ampak je bil posvečen Bogu. Svetopisemska žena Ana je tako pokazala, da je prvo poslanstvo vsakega človeka, člana družine, da slavi Boga, da mu izkazuje čast in je najprej služabnik Bogu, ker je za Boga ustvarjen.
Tako je celotno poslanstvo vsake družine v preseganju zemeljskih ciljev in zvestobe Bogu le v zemeljskem življenju. Vsaka družina ima po tem razodetem sporočilu veliko več kot le zemeljsko poslanstvo, ki je vezano na zgodovino klana, ljudstva in delovanja v našem zemeljskem življenju.
Krščanska družina je poklicana, da to zavest vnaša v vsako okolje, v katerem živi in deluje, pa naj bo še tako pogansko ali brezbožno. V novi zavezi je to poslanstvo še bolj jasno podano, saj apostol Janez v svojem 1. pismu piše: »Preljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je. Preljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo lahko z Bogom zaupni in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč«.
Duhovni nagovor je delno povzet po spletni strani jezuiti.si, avtor je p. Janez Sraka
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
13 komentarjev
IgorP
mala slovenka
Zaradi politike desničarjev niste na Primorskem pridobili nič ozemlja!!! Zabijte si to v glavo!!!!! Štejejo samo dejstva!!
IgorP
mala slovenka
Meja s Koroško se je določila na plebiscitu 10.10.1920! Nobeden ni ničesar preskakoval!
IgorP
mala slovenka
1. Bi se lahko spremenila meja med Italijo in Jugoslavijo, če ne bi bilo 2. sv. vojne?
2. Kako bi se TIGROV-ci otresli fašistov, če so jih pa ti imeli za teroriste?
Govorim o dejstvih, ne o teorijah!!!
IgorP
Kraševka
Te je morda sram, da živiš v Republiki Sloveniji, katere zahodne meje so ti priborili partizani oz. kot nekateri rečete komunisti??? Povej, te je res sram!!!! Govorim o mejah, ne o domoljubju! Domoljubje je premalo za pridobitev ozemlja!!!
Kraševka
Igor Primorci so na ZAHODU obdržali ETNIČNO meje Slovenije. Tisočletja se niso klanjali tujcu. To se pravi, da je bila naša NARODNA zavest živa več, kot tisočletje. Če pogledač, so bili Primorci v tem pogledu 1000 let pred KOMUNISTI.
Ti pa si prebral le nekaj ZGODOVINE iz Titovih časov in s temi par "stranmi", hočeš negirati vse SLOVENSKE RODOLJUBE.
Vprašaj se zakaj te rodoljube izpred 100 let sploh ne omenjaš?
Kajtimara
in @Igor še to: NOBENA raziskava ni potrdila tega, da kriminalci prihajajo iz krščanskih družin. kar pišeš, je sama zloba.
hočem dokaz.
IgorP
groza Jaz bi tudi rad dokaze, da je krščanska vzgoja bolj produktivna kot vzgoja obeh staršev, ki otroke pripravljata na življenje!
IgorP
Kraševka
Brzdaj se v svojih komentarjih!!! Je že kdo naredil raziskavo iz kakšnih družin prihajajo najhujši kriminalni prestopniki(umori, ropi z umori...)???? Večinoma iz družin s krščansko vzgojo, ker starši mislijo, da so s tem svojo vzgojo končali?????? Otrok potrebuje starša, ki mu stojita ob strani, ne pa krščanske vzgoje!!!!!!!!!!!!!!
Kajtimara
ja, polno študij je potrdilo, da prihajajo kriminalci po večini iz razbitih in enostarševskih družin, brez očeta, iz družin z zlorabo alkohola, kjer je spolna zloraba (če se ne bi toliko ukvarjali s Cerkvijo, bi ugotovili, da se ogromen% spolne zlorabe zgodi v družini) ,... malo si poglej na splet. polno je raziskav . btw: zelo si nesramen do Kraševke, je povedala samo resnico, ki tebe boli. potem pa taka reakcija z milijon klicaji. brezveze.
AlojzZ
In kje je ta raziskava, na podlagi katere ste prišli do teh sklepov?
AlojzZ
Ja, skoraj. Namreč! Kristjan ne postaneš, če te nekdo polije z malo vode. Je treba nekaj več.
Kraševka
Liberalizem je začel že prehajati v ANARHIJO. Družina pa lahko funkcionira le v UREJENI družbi kjer velja medsebojna ljubezen - pa tudi OMEJITVE.
Tudi 10 BOŽJIH zapovedi, je Bog dal ljudem, da bi lažje in poštreno živeli. Revolucija je poteptala 10 Božjih zapovedi in družino razvrednotila. Prvo s tem, ker v komunizmu je bilo marsikomu prepovedano poročiti se v CERKVI. Potem, ko je postala družba bolj liberalna, pa so opustili celo civilno poroko in so sedaj v "UPORABI" kar partnerske zveze. V tem primeru imajo nekateri tudi večje socialne prispevke - kot samohranilci.
Sedaj v ANARHIJI pa niti več ne ločimo, kdo je mož in kdo je žena.
Hvala Bogu, da je še vedno nekaj pokončnih ljudi, ki razumejo, da je DRUŽINA najpomembnejša celica družbe. In te družine bodo ohranile narod in naš svet.
Tu res odigrajo veliko pozitivno vlogo KRŠČANSKE družine.
AlojzZ
Na tem svetu trenutno satan dobiva bitko z zahodno civilizacijo, kamor sodi tudi Slovenija. Kar se ne bo poklonilo Bogu, bo izbrisano. Tako je Božja mati napovedala v Fatimi:
Oče, povejte vsem, da mi je Marija mnogokrat rekla:
“Mnogo narodov bo izginilo iz obličja zemlje. Narodi brez vere v Boga bodo tisti meč, ki ga je Bog sam izbral, da kaznuje človeštvo, če ne bomo mi z molitvijo in zakramenti dosegli zanje milost spreobrnjenja”.
Ne slepimo se, da smo rešeni, vsekakor je prišel čas, v katerem besede ne zadoščajo več, ampak je treba takoj ukrepati, če hočemo, da bo vsak od nas lahko videl prek ognja .Luč.
http://www.medjugorje.si/arhiv/fatima/fatima3.html
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.