Zakaj ima Cerkev tako stroga merila glede spolnosti

Uredništvo
9

Sodobna promiskuitetna družba katoliški spolni morali pogosto očita zastarelost, preživetost ter nepotrebno in nesmiselno omejevanje užitka v spolni svobodi.

A uničena življenja, ko gre v bežnih ad hoc zvezah kaj narobe, nas spominjajo, zakaj ima Cerkev tako stroge standarde, ko gre za spolnost.

Katoliška pravila glede spolnosti niso naključni izbor prepovedi, zakuhan s strani starcev v rdečih haljah iz Rima, ki želijo vsem drugim preprečiti zabavo, piše oče Dwight Longenecker za Cruxnow.

25. februarja je imel papež Frančišek avdienco z duhovniki, ki pripravljajo pare na zakrament svetega zakona. Dejal je, da imajo duhovniki resno dolžnost pomagati tem mladim parom na poti do veljavnega zakona.

Kot ponavadi so njegove besede vzeli iz konteksta in jih napačno interpretirali, opozarja Longenecker.

Cerkev mora poskrbeti za svoje najmanjše

Papež je dejal, da so pari, ki živijo skupaj, ne da bi se cerkveno poročili, po “duhovnih in moralnih standardih med najbolj revnimi, glede katerih Cerkev, ki gre po stopinjah svojega učitelja in Gospoda, želi biti mati, ki ne zapušča, temveč jih pritegne k sebi in skrbi zanje v nežnosti in sočutju.” 

Papeževi kritiki so njegove besede usmiljena interpretirali kot dopuščanje zunajzakonskih skupnosti. Toda papež je besede izrekel v kontekstu zagovarjanja poroke kot zakramenta odrešenja, saj je ob teh besedah dodal, da je župnija “mesto rešitve duš”.

Župnik kot zdravnik na bojnem polju ljubezni

Župnik je tisti, ki se zaveda družbene realnosti lokalne kulture, kompleksnost individualnih situacij: o parih, ki se poročajo v cerkvi, o civilno poročenih, o zunajzakonskih skupnostih, neuspešnih zakonih, srečnih in nesrečnih družinah ter mladih.

Nanj se lahko obračajo mladi pari v želji po cerkveni poroki in že poročeni pari, ki se srečujejo s težavami v zakonskem življenju in si želijo oživitve vere in ponovnega odkritja blagoslova zakramenta poroke. Župnik je osebna priča razdrtih družin, zlomljenih src, uničenih življenj, propadlih ljubezni.

Sodobni pristop k ljubezni in poroki prepogosto odraža bojišče, polno ranjenih in umirajočih. Sredi tega je Cerkev kot bolnišnica na terenu in župnik kot zdravnik.

Prizadeta življenja, ki jih vidimo, ko gre v ljubezni kaj narobe, nas spominjajo, zakaj ima Cerkev tako stroge standarde glede spolnega greha. Katoliška spolna pravila niso samovoljne prepovedi, namenjene kvarjenju zabave in užitka. So napotki, ki ščitijo sveti zakon, otroke, varujejo moške in ženske pred tem, da bi postali žrtve na nevarnem bojišču ljubezni.

Tudi seksualna revolucija je bila nasilna

O spolnih vedenjih, ki jih Cerkev označuje za grešne, ljudje pogosto trdijo, da nikogar ne prizadenejo.

Nič ne more biti dlje od resnice. Kot vse revolucije, je tudi seksualna revolucija nasilna. In Cerkev določena dejanja obsoja, ker se je v človeški zgodovini pokazalo, da v resnici zelo močno prizadenejo ljudi.

Prešuštvo tako prizadene tistega v zakonu, ki je bil nalagan in izdan. Prizadene otroke, ki začnejo dvomiti v starša, ki ni bil zvest drugemu. Ko pride do ločitve, trpi celotna družina. Prizadeto je duševno zdravje, saj je bila poteptana zakonska obljuba zvestobe. Prizadene tudi celotno družbo, saj je družina njen sestavni člen.

Življenje v zunajzakonski skupnosti najeda zaupanje, saj tako moški kot ženske dobijo občutek, da bo partner lažje spal s kom drugim, ker pač nista poročena. Takšna partnerska skupnost prizadene ženske, saj jih brez poročne zaveze moški zapusti veliko lažje kot sicer.

Brez obveze in zaupanja srca otrdijo in sobivanje postane težje, ne lažje. Prizadeti so tudi drugi družinski člani, saj takšen zgled slabi vero v zakonsko obvezo. Življenje v zunajzakonski skupnosti škodi skupnemu dobremu, saj je zakonski zvezi zatajevan njen smisel, namen in družbena vloga, s čimer se načenjajo tudi temelji dobre in pravične družbe.

Pornografija, samozadovoljevanje, prostitucija, spolna zloraba otrok, sodomija, umetna kontracepcija, nadomestno materinstvo, sadomazohizem, promiskuiteta … to je dolg seznam spolnih grehov, ki prizadenejo ljudi, ker izvirajo iz sebičnosti. Prinesejo razdrte družine, nezakonske otroke, mame samohranilke, revščino, zapuščene otroke, splav, trgovino z ljudmi, otroke brez očetov, spolno prenosljive bolezni, neplodnost, osamo, obup.

Svet, meso in hudič nas želijo prepričati, da je popolna seksualna svoboda pot k brezskrbnemu in veselemu življenju, kar je laž. Sila človeške spolnosti prinese največ veselja, ko je usmerjena k zvesti doživljenjski zvezi med moškim in žensko.

Papež Frančišek ima prav, da morajo biti duhovniki sredi te zakonske zmešnjave na voljo, da povežejo zlomljene, vodijo izgubljene in spodbujajo obupane. A medtem, ko skrbijo za “ranjene”, ne smejo pozabiti opozarjati ostalih na pasti in stranpoti spolnega greha ter jih usmerjati k resnični sreči v zvesti, nesebični ljubezni.

Doniraj

9 KOMENTARJI

    • islam so mokre sanje krščanstva.. skoraj vsak katolik mi kdaj reče: “v islamu bi te že zdavnej pofental”. In to rečejo takrat, ko popušijo argument..

  1. Brutalno se je na zakon sklenjen med možem in ženo spravila sovjetska boljševistična revolucija,pod vodstvom enega nejvečjih zločincev vseh časov Vladimirja Ilijča Lenina.
    Ta je revolucionarjem zaukazal, da razderejo tradicionalne družine in onemogočajo poroke ter sploh formiranje družin. Pare, v kolikor jih je bilo, je strpal v komunalke, to je stanovanja, kjer nihče ni imel niti svoje sobe, kaj šele kuhinje, ali sanitarij. V takšnih raznerah so družine množično propadala in pretlo je izumrtje družbe. Ekperiment se je kmalu pokazal za katastrofo in na tiho so morali ukiniti komande največjega misleca socializma. Žal ta mislec še danes uživa slavo in je še vedno predmet proučevanja na slovenskih šolah, pred vsem tistim, ki so specializirane za poneumljanje ljudi.
    Takšne neumne misli pa se nso rodile le v glavah boljševikov, ki so rušili družine z dekreti in pod pretnjo hudih kazni.
    Pojavili so se otroci cvetja, ki so se šli grupen seks in popolno razpuščenost. Rojevali so se otroci, ki niso vedeli, kdo so njihovo starši, družin ni bilo. Ni bilo doma, ni bilo nikakršnega družinskega zavetja. Prevladoval je le seks in uživanje.Tudi drog.
    Danes, ko so starši zapuščenih otrok ostareli, otroci pa odrasli, se kažejo kvarnosti takšnega početja. Posledice so grozljive in kažejo na popolno zablodo.
    Kljub temu pa raste nova generacija, ki namerava ponovno razdreti družino. Žal družbo v takšno početje ne vodi le gola seksulana sla, temveč intelektualci, ki so najverejetnje parv dobro poučeni o katastrofi boljševikov in o zločinih ki so jih pod vodstvom slavnega Lenina počeli s sovjetsko družbo.
    Parv tako so poučeni z zablodami otrok cevtja, tako so se hipiyi imenovali. Ti so še dokaj živi. Nekaj najvidnejših estradnkov tistega časa so še evdno ikone, ki vabijo mladino k naspametni promiskuiteti.
    Razlika od tsitih časov, pa do danes je le v tem, da danes razpad družine zagovarjajo filozofi, teoretiki, profesorji. Prav v Sloveniji jih je mnogo, statistično gledano največ na prebivalca, saj se Slovenija kljub osamosvojitvi še evdno ni otresla boljševizma in še vedno je pot v lepšo bodočnost tlakovana s komunizmom, ki ga osvetljuje rdeča zarja. Preročišče te neumnisti pa so slovenski Delfi – FDV, kjer se množično rojevajo majhni Leninčki.

    • cel tvoj odstavek je: vse kar je zunaj katoliških pogledov, je narobe..

      Ti živi tako kakor hočeš.
      Ne porivaj svojega nosu v sosedove spalnice.. Ne potrebujemo tvojega nadzora, hvala, smo odrasli ljudje in mi smo lastniki naših spolnih organov in mi odločamo o uporabi le teh.. Ne ti.

  2. Načeloma se strinjam z vsem napisanim, toda po drugi strani smo samo ljudje, nismo svetniki. Dejstvo je, da ko “je luštno”, se pozabi na vsa pravila in zapovedi. Zato pa potem velikokrat prihaja do nesrečnih zvez, SPB, nezaželenih nosečnosti ipd.
    Na žalost pa je tudi v Cerkvi marsikaj narobe, (pedofilija ipd.), čeprav bi morala biti sama Cerkev zgled moralne avtoritete.

  3. kler pač hoče držat svečo tudi pri najbolj intimnih dogodkih.. Poriva svoj umazan nos tja, kamor ji ni mesto in to z razlogom. Če lahko kontroliraš spolnost svojih ovc, je vse ostalo lažje kontrolirat.

    cel članek je pač napihnjeno blebetanje o “moralnosti” od ljudi, ki skrivajo pedofile, kradejo denar in so oh in sploh “holier than thau” čistuni.

    z lahkoto se takšne nebuloze ignorira. Namišljeni grehi tipa čarovništvo izpred 500 let.

  4. in še nekaj malege.. kje je vaše osebno dostojanstvo.. le zakaj dovolite drugim ljudem, da lahko komentirajo vaše spolno življenje? Le kje imate dostojanstvo do sebe, dragi verniki??

  5. Kdor ima nadzor nad spolnostjo in verovanjem ljudi, ima nad njimi praktično popolno kontrolo! A je v tem taka znanost?! Saj samo za to sta ce posvetna in verska oblast borili že od samih začetkov organizirane družbe. Najbolje so jo odnesli oblastniki, ki jim je uspelo obe “komandi” združiti v eni osebi!

  6. Problem je v tem, da je spolnost pretirano bila prikazana kot grešna in da je spolna sla grešna. Spolnost (seks) je čudovita zadeva, vrhunec ljubezni, ki te popelje v nebesa, in označevati spolno slo kot grešno je definitivno narejeno namerno, zato da bi zatrli ljudi in jim vzeli nekaj čudovitega. To je diktatura in omejevanje ljudi. Kaj vse so delali, da bi zatirali ljudi! Vse v imenu vladanja in oblasti. Zato pa je danes val liberalizma. Zato, ker je bila preteklost tako represivna, se zdaj vsi ti zatajevani in potlačeni nagoni (in želja po ljubezni) sproščajo in prav je tako.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime