Zakaj Golob poročni priči na HSE pošilja skoraj pol milijarde evrov?

Foto: HSE

Po menjavi oblasti in sledečih velikih kadrovskih rošadah v slovenski energetiki, ena izmed njih je na čelo Holdinga Slovenske elektrarne naplavila poročno pričo Roberta Goloba, Tomaža Štoklja, se zdaj vanjo pretakajo še davkoplačevalski milijoni.

Slovenski državni holding (SDH) je v zadnjem mesecu že dokapitaliziral Holding slovenskih elektrarn (HSE) s 300 milijoni evrov, še dodatnih 192 milijonov bodo nakazali do konca leta. Sredstva so namenjena premostitvi likvidnostnega pomanjkanja energetskega stebra, SDH pa pričakuje, da bodo vrnjena do konca leta 2024. Ali bodo res, pa je predvsem odvisno od ukrepov države. Poznavalci so vsekakor skeptični.

Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, zakaj so ob 800 milijonih evrov poroštva v HSE uspeli pridobiti samo 185 milijonov evrov posojil in posledično potrebujejo dokapitalizacijo SDH, ki se je sicer dogajala v precejšnji tajnosti. Čeprav je potekala že od sredine novembra, smo zanjo izvedeli šele v zadnjih dneh.

Za HSE, ki je že iz časov gradnje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) sorazmerno visoko zadolžen, je težko leto. Pretoki rek so bili letos najnižji v zadnjih dvajsetih letih, kar pomeni, da je HSE iz hidroelektrarn proizvedel za tretjino manj elektrike, kot je načrtoval. Nižja od načrtovane je bila tudi proizvodnja v TEŠ, saj v Premogovniku Velenje niso zmogli izkopati ustreznih količin premoga, delo pa je še dodatno otežil stebrni udar.

Tudi sicer velenjski premogovnik v skladu z zeleno strategijo izstopa iz premoga do leta 2033 in zadnja leta zmanjšuje količino izkopanega premoga. Če je pred letom 2020 izkopal več kot 3 milijone ton premoga, jih je zadnja leta le 2,8 milijona ton, letos pa le 2,6 milijona ton. Tudi TEŠ je tako proizvedel za petino manj elektrike kot običajno.

V HSE so tako proizvedli bistveno manj elektrike, kot pa so jo prodali. Prodaja elektrike namreč poteka za leto dni in več vnaprej. Za leto vnaprej je običajno prodanih 90 % pričakovane proizvodnje. V primeru manjše proizvodnje mora HSE, da zagotovi dogovorjene količine elektrike, to kupovati na trgu, s čimer bi v običajnem letu ustvaril malenkostne izgube, ki bi se z viški v drugih letih pokrile. A 2022 ni običajno leto. Cene elektrike, ki so se običajno gibale med 50 in 70 evri, so se letos povzpele v nebo ter znašale več sto evrov, občasno tudi tisoč evrov na megavatno uro.

Skupno tako govorimo o približno 460 milijonih evrov negativnega učinka. Še dodaten problem za HSE pa predstavljajo regulirane cene elektrike, ki so nižje od tistih, ki jih HSE lahko dobi na trgu. HSE tako tudi na tem področju ustvarja izgubo.

Ne morejo do kreditov, zato dokapitalizacija

Kot poudarja naš vir iz slovenske energetike, sicer dokapitalizacija, kakršno trenutno izvaja Slovenija, v trenutnih razmerah ni nič nenavadnega. Podobne ukrepe pa izvaja večina evropskih držav. Še več, Slovenija je na tem področju celo med zadnjimi.

Pri dokapitalizaciji SDH gre tako pravzaprav za brezobrestno posojilo v obliki nevezanega kapitala, ki ga lastnik podjetja, v primeru HSE je to slovenska država, prek SDH da podjetju, lastniku pa omogoča, da sredstva iz podjetja tudi kadarkoli umakne. Ker gre za kapital, pa hkrati omogoča podjetju tudi, da ima boljše razmerje med posojili in kapitalom, kar omogoča lažjo pridobitev morebitnih dodatnih kreditov.

S slednjimi ima namreč HSE velike težave. Čeprav daje država poroštvo za 800 milijonov evrov, so v HSE pri komercialnih bankah uspeli pridobiti zgolj 185 milijonov kreditov. Skupaj s preteklimi krediti, ki naj bi jih bilo za 642 milijonov evrov, so namreč pri večini bank že dosegli zgornjo mejo zadolževanja, spet druge banke naj jim denarja ne bi želele posoditi, ker imajo v lasti velenjski premogovnik, ki ni »zelena« naložba.

Dokapitalizacija mimo oči javnosti

Čeprav je bila dokapitalizacija sprejeta že novembra, je niso vključili niti v poročilo nadzornega sveta SDH, niti v sporočilo po seji vlade, kjer je bila dokapitalizacija potrjena. Naš vir iz energetike poudarja, da gre razlog iskati v zmanjšanju negotovosti na trgu, medtem ko funkcionar v prejšnji vladi, ki prav tako ne želi biti imenovan opozarja, da se to, če bi se dogajalo v času prejšnje vlade, ne bi zgodilo tako prikrito, tokrat pa je informacija, po tem, ko je praktično že vse izpeljano, odjeknila kot strela z jasnega, kar nakazuje, da je situacija zelo resna.

Ob tem se odpira vprašanje, ali bo SDH vložena sredstva sploh dobil nazaj, kot obljubljajo najkasneje do konca leta 2024. Po mnenju poznavalcev energetike bi to sicer bilo možno, a le v primeru, da vlada odpravi regulacijo cen električne energije in se ta prodaja po tržnih cenah, brez tega pa je to doseči skoraj nemogoče.

V HSE naj bi sicer načrti to omogočali, pri čemer so za prihodnje leto oblikovani bistveno bolj konservativno, cena elektrike pa na podlagi letošnjih bistveno višja. A se tudi v HSE zavedajo, da bo to težko izvedljivo ob ustvarjanju izgube zaradi regulirane cene. Oz povedano drugače, izgubo iz tega naslova bodo prikazali kot terjatev do države.

Vsaj del sredstev bo tako država v HSE zaradi tega morala pustiti oz. vrniti, odvisno od tega, kako bo zadeva izpeljana računovodsko, vendar pa gre v tem primeru pravzaprav za investicijo v slovenska podjetja, ki bodo tako ceneje kupovala elektriko. »Pravzaprav je to že tokratna dokapitalizacija, saj je luknja nastala prav zaradi cenejše elektrike, ki so jo letos še po starih cenah trošila slovenska podjetja,« še pove naš vir in doda, da je to trenutno stalna praksa v vseh evropskih državah, v nekaterih pa že več let.

Takšne dokapitalizacije so bile v vseh državah pogoj, da so energetska podjetja lahko poslovala naprej po tem, ko se je cena elektrike na trgu dvignila iz nekaj deset na nekaj sto evrov na megavatno uro, na kar ni bilo pripravljeno nobeno podjetje v Evropi.

Premogovnik se na spremembe v katerokoli smer odziva počasi, premog zdaj tudi iz uvoza

HSE bo letos skušal proizvesti čim več električne energije, tudi v TEŠ, kjer bodo del premoga zdaj uvažali, skušali pa ga bodo tudi čim več izkopati v Velenju. Pri tem se je potrebno zavedati, da je zapiranje ali večanje proizvodnje rudnika dolgotrajen proces, ki se ne more zgoditi z danes na jutri, pri uvozu pa omejitve predstavlja logistika in pa dejstvo, da lahko bolj kaloričen uvožen premog predstavlja največ tretjino vsega premoga, ki ga pokuri elektrarna. Ob tem še vedno velja, da naj bi Slovenija iz premoga izstopila do leta 2033, čeprav prav slednji predstavlja trenutno najbolj stabilen in zanesljiv vir električne energije in ga (v glavnem) ni treba uvažati.

Dokapitalizacija, tako naš vir, naj torej ne bi bila povezana s privatizacijo ali dejstvom, da je direktor HSE Tomaž Štokelj poročna priča predsednika vlade Roberta Goloba, kot se je tudi ugibalo, temveč reševanjem razmer na energetskem trgu, primerljivim z drugimi v Evropi. Ali oz. na kakšen način – kot vračilo SDH ali kot nižje račune na položnicah gospodinjstev in podjetij – bomo sredstva davkoplačevalci dobili nazaj, pa je odvisno predvsem od ukrepov vlade.

7 komentarjev

  1. No, tole bojo dorekli v PARLAMENTU naše R.S.
    Jaz se ukvarjam
    z organizacijo resnih domoznanskih društev.
    SRAMOTNO JE,
    DA NAM V LJUBLJAI PROPADA ORLOVSKI Plečnikov stadion,
    na Jesenicah propada orlovski katoliški DELAVSKI DOM , KI GA JE OTVORIL
    dr. J.E. KREK, LETA 1907
    IN SO V NJEM TELOVADILI vrli jeseniški Orli-delavci.
    Toliko.
    Zlasti beroči, ki vas resno zanima slovensko DOMOZNANSTVO,
    se mi osebno predstavljeni – lahko brez zadrege javite. Prijazen sem.
    Moji KONTAKTNI PODATKI so na INTERNETU
    pod imenom mojega d.o.o. podjetja SLOVENIANA.
    To ime SLOVENIANA – vtipkate v Google iskalno okence
    pa dobite moj e-naslov in GSM MOBITEL ŠTEVILKO.
    A le za resne.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moje polne podatke dobite na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje:
    razvoj poziivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.

Komentiraj