Zakaj BDP na prebivalca ni najboljši pokazatelj družbene prosperitete

Uredništvo
0

Ali bi kralj iz časa fevdalizma, če bi lahko, zamenjal svoje mesto z zavarovalniškim agentom iz današnjih dni?

Kralj ima v lasti veliko palač, gradov in celo vojsko služabnikov. Vendar ga vseeno muči strašen zobobol, novice do njega pridejo zelo počasi, njegova hrana je pogosto postana in svojega ozemlja se je že precej naveličal.

Zato bi zelo verjetno svoje življenje z navdušenjem zamenjal z življenjem pisarniškega delavca v 21-stoletju, saj bi s tem zraven dobil še zobozdravnika, hladilnik, Google in Youtube …

Zgoraj napisan primer ponazarja velik napredek v materialnih dobrinah, ki se je zgodil v zadnjih nekaj stoletjih, poleg tega pa tudi prikazuje, kako težko je primerjati življenjski standard skozi zgodovino ali pri različnih kulturah.

Primerjave slednjega se v zadnjih desetletjih poslužujejo uporabe BDP-jev, vendar je tudi ta kriterij za merjenje, oziroma primerjavo kvalitete življenja v različnih državah problematičen, pišejo pri The Economistu.

V čem je težava BDP-ja pri merjenju družbenega napredka?

BDP je obenem kombinacija izdatkov, prihodkov ter porabe. V povojni Evropi in v Ameriki sta rast BDP-ja in rast življenjskega standarda pomenila eno in isto stvar, čeprav je to merilo že od začetka doživljalo številne kritike. Kritizirali so ga tako okoljevarstveniki, pa tudi številni drugi, ki so trdili, da BDP ne vključuje duševnega in duhovnega blagostanja v državi.

Kljub temu je BDP obveljal kot verodostojen, čeprav malce okoren pokazatelj materialnega napredka družbe. Več izdatkov in prihodkov je bilo ustvarjenih, bolje je šlo državi. Ta enačba je delovala precej dobro takrat, ko so ekonomijo sestavljale večinoma kmetije in tovarne, ki so proizvajale blago približno enake kakovosti, ki se je zlahka dalo izmeriti.

Do problema prihaja v novejših časih časih, saj je BDP veliko manj primeren za merjenje sodobnega ekonomskega sistema, ki temelji na storitvenem sektorju in bolj kot k čim večji prodaji blaga teži k zadovoljitvi uporabnika.

Ko kakovost storitve postane pomembnejša od količine dobrin

Zelo težko je zaznati, v kakšni meri se cene storitev spreminjajo zaradi izboljšanja storitve. Na primer, ko se poveča cena zdravstvene storitve, se to večinoma šteje kot posledica inflacije, čeprav se kakovost zdravstvenih storitev izboljšuje hitreje, kot rastejo cene zanje.

Poleg tega se tudi storitve, za katere uporabnik ne plača nič, ne vključijo v izračun BDP. Tu govorimo o storitvah, kot so Google in Facebook, pa tudi o stvareh, za katere je bilo prej potrebno plačati – namesto kupovanja enciklopedij ter papirnatih zemljevidov je sedaj to vse na razpolago brezplačno – v obliki Wikipedie in zemljevidov Google.

Vendar gre pri napakah v merjenju kakovosti z BDP-jem lahko tudi v obratno smer. Na primer, če letalske družbe na letalo zbašejo več sedežev, ki so sicer zato cenejši, pri tem zabeležijo dodaten dobiček, čeprav se je kvaliteta storitve zmanjšala – potnikom je na letalu manj udobno.

BDP je kot produkt industrijske dobe v postindustrijski ekonomiji, kjer je kakovost storitve postavljena pred količino dobrin, veliko slabši pokazatelj družbenega stanja in mu pogosto spodleti pri zaznavanju višanja povprečnega življenjskega standarda.

Precej nerodno je primerjati življenje fevdalnega vladarja z modernim pisarniškim delavcem. Vendar je skoraj enako težko pokazati, kako boljše je življenje nekoga, ki lahko namesto faks naprave in avdio kaset v nakupovalno košaro vrže pametni telefon ter posluša glasbo prek interneta.

Bruto domači proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v določenem obdobju (ponavadi na letni ravni).

Je pokazatelj gospodarskega stanja in razvoja posamezne države, oziroma zdravja njene ekonomije.

BDP vključuje celotno potrošnjo privatnega sektorja (zasebna potrošnja), državno potrošnjo, naložbe, ter neto izvoz (izvoz minus uvoz).

V spodnji tabeli je razvrstitev prvih svetovnih 40 držav bo BDP v letu 2015. Slovenija je na 38. mestu, tik za Češko in malenkost pred Slovaško.

BDP na prebivalca (vir: Wikipedia)
BDP na prebivalca (vir: Wikipedia)

Lestvic kvalitete življenja je veliko, spodnjo so na podlagi osmih kriterijev izračunali avtorji beograjske spletne strani Numbeo.com.  Na njej se Slovenija nahaja na 17. mestu, tik pred Francijo, Hrvaško, Irsko in tudi pred Češko.

(vir: http://www.numbeo.com)
klik za povečavo (vir: http://www.numbeo.com)

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime