Zahodno-potrošniški vernik, notranji minister Italije, Matteo Salvini

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Kje se začne in kje se konča verodostojnost politika? Koliko njegova dejanja in način življenja vplivajo na njegovo politično retoriko? Kako naj se opredeli Katoliška cerkev do nekoga, ki na političnem shodu maha z rožnim vencem in evangelijem, potem pa prizna, da ne moli?

V Italiji dviguje veliko prahu voditelj Lige (ex Severna liga) Matteo Salvini, ki s svojimi radikalnimi stališči pogosto izstopa iz polja politično korektnega. 45-letni minister za notranje zadeve italijanske vlade rad posega po krščanskih simbolih in retoriki, manj zvesto pa jih živi: enkrat ločen, trenutno živi s svojo drugo partnerko, ima dva otroka, enega iz prvega zakona in enega iz druge zveze.

Zanimivo, da v svoji retoriki rad zagovarja družinske vrednote. Nemalo prahu je dvignil, ko je na enem od predvolilnih shodov v Milanu med govorom v rokah držal rožni venec in evangelij. Tako politik Salvini kakor njegovi podporniki so za to gesto precej odkrito pričakovali aplavz vsaj milanskega nadškofa ali kar celotne Cerkve v Italiji, ki pa ga ni bilo.
Salvini je klasičen primer italijanskega oz. zahodno-potrošniškega vernika, ki v krščanstvu ne vidi vere, ampak predvsem neko religijo z zanimivo zgodovinsko tradicijo, verske predmete pa ima za čarobne amulete

Salvini se kaže z rožnim vencem, vendar ne moli


Morda so italijanski (in vatikanski) prelati razumeli, da se je bolje odpovedati simbiozi s politikom, ki bo le (iz)koristil vero za lastno politiko in promocijo ter bo bral evangelij po lastnih željah. Morda se trenutno italijanski prelati raje vzdržijo komentiranja potez politika, ki živi v izvenzakonski skupnosti in se obenem spogleduje z bolj tradicionalističnimi strujami katoličanov, ki ne zamudijo nobene priložnosti za napad na – po njihovem okusu preveč liberalno in mestoma heretično – apostolsko spodbudo Amoris laetitia papeža Frančiška.

V nedavnem intervjuju za konservativni spletni portal La nuova bussola quotidiana je na vprašanje o molitvi rožnega venca Salvini odgovoril, da ga nosi vedno s seboj, vendar ga ne moli. Zanimivo bi bilo prebrati Salvinijev odgovor na vprašanje, ki bi mu ga moral zastaviti portal La nuova bussola quotidiana o tem, koliko pogosto se udeležuje svetih maš in kakšno je njegovo zakramentalno življenje. Vprašnja novinar ni postavil.

Salvini je klasičen primer italijanskega oz. zahodno-potrošniškega vernika, ki v krščanstvu ne vidi vere, ampak predvsem neko religijo z zanimivo zgodovinsko tradicijo, verske predmete pa ima za čarobne amulete. Trenutno medijsko najbolj izpostavljen politik v Italiji tako na nek način uteleša povprečnega potrošnika, ki z enako izbirčnostjo, kot jemlje izdelke v marketu, izbira verske elemente.

Jasno je, da krščanstvo ne more biti le skupek moralnih restrikcij, saj ima vsak človek svojo zgodbo in svoj odnos z Bogom. Neprimerno pa je, ko si politiki jemljejo cerkvene mikrofone za lastno propagando, katoliški verniki, ki živijo v t. i. nepravilnih situacijah – kakor jih opisuje papež Frančišek v Amoris laetitia – pa so deležni skorajšnjega izobčenja iz župnijskega življenja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30