Zagovorniki prostega trga o inflaciji, odzivu na koronakrizo in o pasteh dogmatizma

Foto: Peter Merše

Prihodnost Evrope skozi pogled svobodnega trga, ki pa vendarle ne sme zapasti v svojo skrajnost – tako bi lahko povzeli javno tribuno o prihodnosti Evrope. V času, ko se na krizne okoliščine vlade odzivajo z intervencionizmom in vse večjim poseganjem v naša življenja, prinašajo povsem drugačno miselnost in ideje zagovorniki prostega trga, ki verjamejo, da je prav omogočanje svobode največja garancija za kreativno in uspešno reševanje nastalih problemov.

Na javni tribuni so spregovorili o odzivu evropskih držav na koronakrizo, monetarni politiki, inflaciji, svobodi, odgovornosti in tudi vojni v Ukrajini.

Dogodek na Fakulteti za pravo in poslovne vede Katoliškega inštituta v Ljubljani je vključeval dva panela, ki ju je povezoval dekan fakultete dr. Mitja Steinbacher. Prvo omizje z naslovom Evropa pred novimi izzivi se je osredotočilo na pereče aktualne teme. Razpravljali so ameriški odvetnik Terry Anker, Barbara Kolm iz avstrijske centralne banke in slovenski javnosti dobro znani finančni svetovalec Keith Miles.

Koronakriza in inflacija

Debato je odprl Keith Miles, ki je že takoj podvomil v vlogo države v času koronakrize in s tem odprl eno od tem dogodka. Kot nekdo, ki verjame v prosti trg in svobodo, se je težko sprijaznil z »najhujšim obdobjem omejitev in državnega vmešavanja v naša življenja. Nenadoma nam je bilo zaukazano, kaj naj storimo, kam lahko gremo, kam ne smemo …«  Ob tem je navedel primere, kako sta prosti trg in podjetniški duh pokazala svojo moč in se hitro odzvala na novo situacijo – npr. na področju dostave hrane.

Aktualnih gospodarskih težav, ki so se le še okrepile z novim zunanjim šokom, vojno v Ukrajini, se je lotila Barbara Kolm iz avstrijske centralne banke. Opozorila je, da se stekanje velikih količin denarja v sistem ne dogaja samo zadnji dve leti, ampak že vsaj od dolžniške krize.

Po dvigu obrestnih mer ameriškega Feda in Banke Anglije je Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, pod močnim pritiskom, da stori enako. Do dviga obrestnih mer bi moralo sicer že priti, ampak so centralne banke zaradi vojne v Ukrajini ta ukrep prelagale. Po mnenju Barbare Kolm dvig obrestnih mer ne bo zadostoval. Kot zagovornica avstrijske ekonomske šole, katere glavni predstavnik je na dogodku večkrat omenjeni Friedrich Hayek, opozarja na nujnost strukturnih reform, dviga produktivnosti in ostre ločitve fiskalne in monetarne politike. Zaskrbljenost glede monetarne politike in inflacijskih izzivov je izrazil tudi Keith Miles, ameriški odvetnik Terry Anker pa je osvetlil debato še z vidika zakonodaje in vladavine prava.

Svoboda in odgovornost

Drugo omizje, naslovljeno Svoboda in odgovornost – quid pro quo? je zastavljalo širša družbena in filozofska vprašanja. O kompatibilnosti dveh na videz izključujočih si vrednot, svobode in odgovornosti, so razpravljali Žiga Turk, islandski profesor političnih znanosti Hannes Gissurarson in Craig Biddle, avtor, urednik in promotor idej rusko-ameriške filozofinje in pisateljice Ayn Rand, zagovornice radikalnega individualizma. Po njegovem je odgovornost vseh nas, da smo skeptični do idej, s katerimi smo odraščali, saj so po njegovem mnoge med njimi v nasprotju z idejo svobode.

Ena od teh naj bi bila ideja, da je naša moralna dolžnost, da se nesebično razdajamo za druge. Če bi to držalo, naj bi to neizbežno vodilo do vzpostavitve socialističnega sistema. Biddle zaključi s tezo, da kapitalizma, ki ga poganja lastni interes, ni mogoče braniti z moralnim naukom o samožrtvovanju za drugega.

Pasti dogmatizma

S svojo izrazito podporo svobodi in odklanjanju ideje odgovornosti je Biddle izzval Žigo Turka. Ko je prišel do besede, je s pomočjo slogana francoske revolucije – liberté, égalité, fraternité; svoboda, enakost, bratstvo – opozoril na nevarnosti dogmatizma.

Pretirana osredotočenost na égalité (enakost) vodi v socialistični fanatizem, pretirana osredotočenost na fraternité (bratstvo) pa v nacionalističnega. Prav tako je, kot opozarja Turk, nevarno nekritično sprejemanje prvega člena iz slogana francoske revolucije – liberté (svoboda). Liberalci, ki postavijo svobodo za edini in najvišji cilj, skozi katerega presojajo vse ostalo, naredijo enako napako kot socialisti in nacionalisti, le da z drugačnim predznakom.

Turk se zato zavzame za oboje – za svobodo in odgovornost. Kakršnakoli drugačna kombinacija vodi v težave: nič svobode in odgovornosti v komunizem, odgovornost brez svobode v fašizem, svoboda brez odgovornosti pa v libertinstvo. Za konec poudari pomen konservativizma, zaključi pa s citatom Jordana Petersona: »Pripravljenost za sprejemanje odgovornosti je identična odločitvi, da živimo smiselno življenje.«

Tretji sodelujoči, islandski profesor Hannes Gissurarson, je zagovornik tako imenovanega konservativnega liberalizma. O mislecih, ki ustrezajo te oznaki, je nedavno napisal tudi knjigo v dveh delih, Twenty-four conservative-liberal thinkers (2020). Liberalizem je po njegovem potreben, a nezadosten, zato ga dopolnjuje z elementi konservativizma. V svojem nastopu se je osredotočil na prednosti in slabosti majhnih držav, končal pa je z močnim apelom za končanje vojne v Ukrajini.

Intervjuja s Hannesom Gissurarsonom in Keithom Milesom boste v prihodnjih tednih lahko prebrali tudi na Domovini.

13 komentarjev

  1. Zdaj imamo v Sloveniji Goloba – Supermana – ki bo rešil vse probleme brez trga.

    Golob je na kritike iz Združenja delodajalcev na koalicijsko pogodbo ognjevito izjavil, da delodajalci nimajo pojma kako zgleda razvito zahodnoevropsko gospodarstvo.

    Temu ni moč reči drugega kot pobalinski način komunikacije z ljudmi, ki vzdržujejo državo in državljane, vključno z Golobom. Sramota za Slovenijo in Slovence.

      • Ljubljana, moje tvezenje je resnica, ki nekatere boli, vključno s tabo. Nisem vernik desnice, kot si ti. Hvalim, kar je hvale vredno in kritiziram, kar ni.

        Tudi Janševa vlada ni bila brez napak, tako kot nobena vlada na tem svetu ni. V gospodarskem pogledu pa ni bila slaba. O tem govorijo dejstva: stimulativna davčna politika, visoka gospodarska rast, visoka zaposlenost, visoke investicije, celo proračunski presežek …

        To, kar nam obeta Golob, pa je neosocialistični/neokomunistični program Levice, ki je skregan z zdravo pametjo. Obetajo se nam višji, morda celo “turški” davki, zniževanje investicij in gospodarske rasti, povečevanje brezposelnosti, beg kapitala iz Slovenije, plenilska ekonomija …

        Temu bi morali nasporotovati vsi, ki želijo državi in sebi dobro, razen parazitov, ki bodo edini profitirali v Golobovi Svobodi, ki bo svoboda samo za režimske privilegirance.

      • Morda pa Ljubljana ni daleč od resnice.

        Rasputin, tudi stari Mefisto se sprašuje, zakaj se tvoji komentarji na Domovini tako razlikujejo od prav tako tvojih komentarjev na Demokraciji, Reporterju ali Požareportu in drugod.

      • Rasputin, vprašal sem te pri polni zavesti!

        Mefisto nikoli ne fantazira in ne prodaja nebuloz.

        Sicer pa veš, da te zavoham okrog vogala.

  2. Pa – javna debata teh OK izobraženih ljudi – je v redu.
    NI PA V REDU – TOLE, S T.I. FAKE NE-LEVICO
    Namreč – kako se sploh dopušča javno-polit delovanje – Luke Mesca?.
    Je bil izvoljen, a kot ob sprejemih v redno zaposlitev, bi moral biti tudi za
    kandidate za poslance – OBVEZEN ZDRAVSTVENI PREGLED.
    PO MOJEM RESNEM MNENJU.
    FORMIRANJE VLADE – je seveda resna zadeva, naj se kar v Parlamentu resno uskladijo.
    O resni temah gospodarstva, zdravstva, kuture itd.
    ni sprejemljivo,
    da kot poslanci soodločajo ljudje, ki niti samih sebe ne znajo spraviti v pozitiven – red.
    S tem se gotovo – vsi strinjamo..
    NAJ VLOŽIJO TUDI PREDLOG VOLILNEGA ZAKONA, PO KATEREM NE BO MOGOČE,
    DA BO ZA POSLANCA KANDIDIRAL
    – NEKDO,
    KI JE TASVOJEN Z OPOJNIMI TEKOČINAMI ALI – TRAVICAMI.
    IN KOT KRITERIJ:
    – ZA POSLANCA SME KANDIDIRATI SAMO TISTI,
    KI JE V NJEGA ŽIVLJENJU ŽE KAJ POZITIVNEGA – DOSEGEL,
    KAJ NEDVOMNO POZITIVNEGA – V JAVNO DOBRO. Mar ne?
    Meni nikakor
    NI VŠEČ,
    če bo za ministra – kar SPORNI Luka MESEC.
    Glede njega niti to NI JASNO
    ALI je ALi – ni pod vplivom raznih – domnevno – TRAVIC
    IN DOMNEVNO – KAKIH – OPOJNIH – TEKOČIN.
    KOT SEM VEČKRAT VERODOSTOJNO IZPRIČAL
    SEM GA TAKRAT, KO SE JE “FAKE LEVICA” bratila z Mandurom iz Venezuele
    in s Sirizo iz Grčije
    videl na moje lastne oči,
    KAKO JE SPIL KAR TRI VELIKE VRČE – PIVA.
    Enega za drugin, v času pol ure.
    V lokalu Pelikan pod ;Metalko v centru LJ.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  3. Re:…S trpečimi Ukrajinci sočustvujemo, ker jih dojemamo kot ene od nas….

    Ne gre za to. Lahko bi bili tudi neki drugi, Kazahstanci ali Uiguri. Relativna blizina je le psiholoska, ker bombe, ki pade na hiso 500 km stran ali 10.000 km enako NE vidimo in slisimo.
    Gre za nas same. Vzgojeni smo bili, da se to, kar trenutno delajo Rusi, pac ne dela. Jeza je vecja, ker smo trend gledali sto let, pa nismo verjeli, da se bo zgodilo. Zato smo “jezni” tudi nase.
    Putin najbrz med svojimi svetovalci nima cloveka, ki bi se spoznal na zahodno psiho. Zato ni mogel racunati, da bodo Evropejci koncno rekli “dovolj”. Pri Rusih clovek ne steje dosti, zato so putinovci mislili, da je to drugje podobno. Tako kot za casa Dolfeta, ko tudi na zahodu clovek ni bil vrednostna kategorija. Putin je clovek z glavo iz 19. stoletja.

    • Peter Klepec, večjega svetohlinstva od tvojega, si je težko predstavljati. Kje si bil, ko je Amerika napadla Afganistan, Irak, Sirijo, Libijo, Somalijo…???

      Aja, politična propaganda, ki ji ti slediš, te je naučila, da so vojne zlo samo, če jih ne dela Zahod/Amerika. Vojne, ki jih vodi Amerika/Nato, so pravične vojne za širjenje demokracije in ameriškega imperializma ter hegemonizma.

      Ni čudno, da je Jezus, ki je sicer širil ljubezen, bil tako gorak farizejem, svetohlincem in hinavcem.

  4. Odvec nakladati. Imamo norce na oblasti, ce se kdo ne ve. Teror v Slo je tukaj. Kako bos neznalicam kaj dopovedal. S komunisti itak dialog ni mogoc. Ce je treba pa v Slo vse njihove barabije resi sodisce, tocneje sodisca vseh stopenj in vrst. Vladavina blaznega prava.

  5. EU postaja vse bolj socialistična. Birokracija se razrašča, spodbuja korupcijo in omejuje podjetniško svobodo. V Sloveniji in na Hrvaškem še posebej. Subvencioniranje ne more biti poslovni model, ampak izjema.
    Za razliko od ZDA je EU sicer socialno bolj čuteča, pravična pa nikakor. Osebno bi si želel, da bi bolj posnemali ZDA in Britanijo, saj socialna država Slovenija pomeni srednji sloj izenačiti z najnižjim.
    Kdor ne dela, naj ne je. Kdor več dela, naj ima več.

Komentiraj