Zadnja beseda o vašem prihodnjem predsedniku

Padel je poslednji zastor predsedniške predvolilne kampanje. Ponovno se bo dvignil čez pol desetletja, razen če se volivcem v dežju ne bo dalo na volišče podpreti nekoga, ki je v njihovih očeh že zmagal. In če je orkestriran napad Milana Kučana in Janeza Janše učinkoval dovolj, da Boruta Pahorja zbije pod 50 odstotkov podpore.

Letošnja kampanja je glede na dosedanje v marsičem specifična. Ne gre samo za očiten vpliv bližine državnozborskih volitev. Prvič se je zgodilo, da se razmerja med kandidati skozi vso volilno kampanjo praktično niso spreminjala. In to še eni posebnosti navkljub: takšne vseobsegajoče medijske, civilnodružbene in politične koalicije proti predsedniku republike, ki se poteguje za ponovni mandat, nista ob svoji drugi kandidaturi doživela niti Milan Kučan niti Danilo Türk..

Znanilec  tega je bila polurna oddaja 24ur Fokus, v kateri je POP TV izredno negativno predstavil Pahorjevo petletno predsednikovanje. V izpostavljanje Pahorjevih slabosti ter opredeljevanje kandidatov do njih je bila zastavljena tudi večina televizijskih soočenj. Krona vsega pa so bila javna pisma »levičarskih intelektualcev«, Milana Kučana in Janeza Janše.

Borut Pahor kot nekakšen Pokemon GO eksistira na družabnih omrežjih in hkrati v vaši ulici, na vaši cesti, v vašem domu.

Predsednik, ki pride na dom

Pravi vpliv tega bo sicer viden na volilno nedeljo, a zdi se, da jo je Pahor odnesel z manj, praskami, kot jih je staknil ob svojem 702 kilometrskem pohajkovanju po Sloveniji. V tem smislu je bil ponovno korak pred vsemi; dobesedno in figurativno. Vsi se zavedajo pomena terena in osebnega stiskanja rok, a Pahor je to izvedel na daleč najbolj inovativen in učinkovit način.

S pohajkovanjem po Sloveniji je postal predsednik, ki pride na dom. Tako mimogrede, na videz naključno in nepričakovano; vse to izpade simpatično, predvsem pa dobi ljudi nepripravljene – in zato dovzetnejše na vtis in sporočilo.

Borut Pahor je trendseter volilnih kampanj prihodnosti; medtem ko se drugi kandidati po Sloveniji še vedno prevažajo z avtobusi, je sam v koraku z 21. stoletjem – kot nekakšen Pokemon GO eksistira na družabnih omrežjih in hkrati v vaši ulici, na vaši cesti, v vašem domu.

Tudi zato je praktično nepremagljiv – ker je voditelj (in ne sledilec) v moderne čase.

Ljudmilo Novak Slovenci bolj od vseh drugih kandidatov vidijo kot odločno in osebo vrednot, ob tem pa še kot spoštljivo in dostojanstveno.

Predsednica.

Edina kandidatka ob Pahorju, ki ji Slovenci, ne glede na politično prepričanje, pripisujejo državniški značaj, je Ljudmila Novak. Naša zanimiva javnomnenjska raziskava je pokazala, da jo najbolj od vseh kandidatov vidijo kot odločno in osebo vrednot, ob tem pa še kot spoštljivo in dostojanstveno.

In to tako volivci desnice kot levice, kar kaže, da Novakova ima predsedniški domet, ki pa je verjetno še najbolj omejen s preostalim kandidatom, za katerega velja podobno.

Krščanska demokracija ima v njej ponovno "ugledno političarko, več kot dovolj modro in razsodno za tako funkcijo," kot je v svoji obrazložitvi glasu zanjo na Domovini zapisal Tino Mamić.

Njen rezultat, če bo presegel strankine odstotke, bo za Ljudmilo Novak v vsakem primeru zmaga.

Predsednica?

Podobno bi veljalo za Romano Tomc, če bi odstotke SDS seveda dosegla, a jih več kot očitno ne bo. Po Janševi ofenzivi na Pahorja se sicer volivci te stranke nekoliko zadržano, a vendarle selijo k Tomčevi, vendar dobrih deset odstotkov bo zanjo poraz in manj, kot bi si zaslužila.

Izkazala se je kot odlična kandidatka, morda ne toliko za predsednico republike, kot za predsednico SDS. Z njo na tej funkciji bi slovenska pomlad lahko ponovno zacvetela.

Romana Tomc se je izkazala kot odlična kandidatka, morda ne toliko za predsednico republike, kot za predsednico SDS. Z njo na tej funkciji bi slovenska pomlad lahko ponovno zacvetela.

Predsednici?!?

Odstotki, ki jih dosegata preostali kandidatki pokra konservativnih dam, Angelca Likovič in Suzana Lara Krause, kažejo na zamujeno priložnost obeh njunih strank, in zanje razlog za zaskrbljenost.

Angelca Likovič s svojimi nastopi nedvomno pooseblja bistvo stranke Za otroke, a če bo končala pod dvema odstotkoma volilne podpore, Primčev parlamentarni domet ni več tako samoumeven. Od volivcev, ki se najdejo v njihovem programu, temelječim na načelnosti pri sledenju vrednotam, bi namreč pričakovali, da so pri tem dosledni v dobrem in slabem, tudi ko je treba glasovati za strankino predsedniško kandidatko. In če jih je samo toliko, imajo problem.

Še bolj lahko skrbi Slovensko ljudsko stranko, saj njen prenovljen obraz, ki ga pooseblja Suzana Lara Krause, očitno ne prepriča nikogar, sploh pa ne njihove še vedno 4+ odstotne potencialne volilne baze. Še ena izpuščena rešilna bilka SLS-u napoveduje črno prihodnost in če ne bo nekih drastičnih sprememb, ki so očitno potrebne tako v strategiji, kot v načinu vodenja, lahko naslednje ljudsko glasovanje pomeni tudi dokončen konec te tradicionalne in v slovenskem volilnem telesu globoko zakoreninjene stranke.

Predsedniki za pozabo

O vseh ostalih ni vredno izgubljati kaj dosti besed. Največja poraženka teh volitev bo zagotovo kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič in na njenem mestu bi se v ponedeljek na ministrstvu pojavil z vrečko na glavi.

Marjan Šarec je nekje vmes izgubil voljo za vse skupaj ali pa pozabil, kaj sploh počne v tej kampanji. Občutek je, da so ga tisti, ki so ga pahnili v to kandidaturo, na neki točki pustili samega in da jim je to zameril. Zbudil se je šele v zadnjem TV soočenju na nacionalki, a za kaj več kot za časten poraz skoraj zagotovo prepozno.

 Ju bomo gledali še dva tedna?

Ali bo torej vse končano v nedeljo, bo odločala mobilizacija – volivcev SDS od Pahorja k Tomčevi in Pahorjevih volivcev od domačega fotelja do volilne skrinjice.

Verjetno se kakšnemu prepričancu v zmago sedanjega predsednika v dežju ne bo dalo iz hiše, po drugi strani pa so mnogi volivci tega propagandnega cirkusa že počasi siti in si želijo z njim čim prej opraviti  - že v prvem krogu.

"Zakaj bi menjavali nekaj, kar deluje, ali vsaj ne škodi," razmišljajo številni. Naj vas to ne zavede, da bi ostali doma in svojega glasu ne bi oddali za boljše alternative, ki so na voljo in si, kljub na videz odločeni situaciji, zaslužijo vaš glas.

Zato, ko pade zastor, se vidimo na volitvah, prazniku demokracije.