Začnimo pri sebi: smo se za ceno varovanja okolja pripravljeni odpovedati mobilnemu telefonu?
POSLUŠAJ ČLANEK
Naslov seveda ni mišljen dobesedno. Sodobna tehnologija ima preveč koristen vpliv na naša življenja, da bi se ji lahko kar odpovedali. Toda obenem se je potrebno zavedati, da je tudi ta močno spremenila ogljični odtis našega planeta. Tega se morajo zavedati tudi mladi, ki so pogosto njeni najbolj navdušeni uporabniki.
In na petkovem "štrajku" mladih na Kongresnem trgu je najsodobnejših pametnih telefonov kar mrgolelo.
Morda se vam zdi naveden "prispevek" sodobnih tehnoloških igračk k onesnaževanju planeta nesmiselno visok. Pametni telefon je treba napolniti zgolj enkrat ali morda dvakrat na dan, poraba električne energije pa ni visoka. Toda sistem, ki omogoča, da pametni telefon najprej dobimo in ga kasneje tudi uporabljamo, je zelo obsežen in energijsko potraten.
Skupni ogljični odtis globalnih informacijskih sistemov bo po ocenah naslednje leto znašal že 3,5 odstotka vseh izpustov, medtem ko je še leta 2007 znašal zgolj odstotek. Po predvidevanjih pa bo do leta 2040 dosegel kar 14 odstotkov.
Uporaba naprav kot so osebni računalniki, mobilni telefoni in tablični računalniki ... se je v zadnjih dvajsetih letih torej drastično povečala. Posledično je porasla tudi potreba po zmogljivejših komunikacijskih omrežjih, ki omogočajo prenos podatkov med vsemi temi napravami in podatkovnih centrih, v katerih te ogromne količine podatkov shranjene.
Delež že sedaj ni več zanemarljiv, toda glede na testiranja novih mobilnih omrežij pete generacije in razvoja kopice naprav, ki bodo neprestano povezana s svetovnim spletom, se bo ogljični odtis le še povečeval in njegov delež naj bi leta 2040 znašal 14 %.
Že kar veliko let vemo, da poti nazaj glede tega ni več. Toda sedaj je idealen čas, da se na to pripravimo in negativne učinke morebiti zmanjšamo.
Za zaščito našega planeta lahko nekaj naredimo tudi sami. Naš pametni telefon ali katera druga naprava (tablični računalnik, prenosni računalnik ...) večino svojega ogljičnega odtisa prispeva bistveno prej, preden mi to napravo dobimo v roke. Najprej z rudarjenjem redkih kovin, ki so za proizvodnjo ključne, nato pa s samo izdelavo izdelka. Pomemben delež prispeva tudi transport teh izdelkov iz Kitajske, kjer se večinoma proizvajajo, v Evropo. V trenutku, ko je naš pametni telefon prvič prišel v naše roke, je že oddal od 85 % do 95 % svojega ogljičnega odtisa.
Pri zmanjšanju učinka, ki ga ima naš telefon na okolje, tako naredimo daleč največ, če novega telefona (ali druge naprave) ne naročimo. Vsaj ne do takrat, dokler stari še dela dobro. Marsikdaj se zgodi, da nam po poteku dvoletnega obdobja vezave mobilni operater vsili novo napravo. Če je stari telefon za nas še ustrezen, potem si v imenu zaščite okolja tega raje ne privoščiti. Zlasti to velja za mlade, ki svoj mobilni telefon v povprečju zamenjajo dvakrat do trikrat bolj pogosto kot starejši uporabniki
Poleg tega je ob nakupu novega dobro misliti na to, kako ažurne bodo proizvajalčeve posodobitve. Nekateri jih ne omogočajo. Takšnim se velja izogniti, saj jih bomo zaradi tega morali bistveno prej zamenjati.
To se sicer neizogibno zgodi. Takrat pa je potrebno poskrbeti, da se takšna naprava ustrezno reciklira. Kajti velika količina pametnih telefonov je kot rudnik. Surovine, porabljene pri proizvodnji je namreč mogoče ponovno pridobiti z bistveno manjšimi stroški in nižjim ogljičnim odtisom, kot če bi te kovine rudarili.
Za veliko količino izpustov ogljikovega dioksida so, nekoliko ironično, kriva prav podjetja, ki dejansko prodajajo zgolj programsko opremo. Google, Facebook, Amazon, Microsoft ... Z njimi so namreč povezani ogromni podatkovni centri, ki porabljajo velike količine energije.
Veliko bi storili, če bi te centre v prihodnje začeli postavljati na območjih s hladnejšim podnebjem. To bi močno zmanjšalo porabo energije za njihovo hlajenje. Odličen ukrep pa bi bil tudi, da bi jih začeli postavljati zgolj blizu obnovljivih virov energije.
Vsi ti ukrepi niso posebej boleči, ne za podjetja ne za uporabnike. Pravzaprav jih včasih ne bi niti opazili. Toda s stališča izpustov ogljikovega dioksida v ozračje bi se nedvomno poznali.
In na petkovem "štrajku" mladih na Kongresnem trgu je najsodobnejših pametnih telefonov kar mrgolelo.
Morda se vam zdi naveden "prispevek" sodobnih tehnoloških igračk k onesnaževanju planeta nesmiselno visok. Pametni telefon je treba napolniti zgolj enkrat ali morda dvakrat na dan, poraba električne energije pa ni visoka. Toda sistem, ki omogoča, da pametni telefon najprej dobimo in ga kasneje tudi uporabljamo, je zelo obsežen in energijsko potraten.
Skupni ogljični odtis globalnih informacijskih sistemov bo po ocenah naslednje leto znašal že 3,5 odstotka vseh izpustov, medtem ko je še leta 2007 znašal zgolj odstotek. Po predvidevanjih pa bo do leta 2040 dosegel kar 14 odstotkov.
Uporaba naprav kot so osebni računalniki, mobilni telefoni in tablični računalniki ... se je v zadnjih dvajsetih letih torej drastično povečala. Posledično je porasla tudi potreba po zmogljivejših komunikacijskih omrežjih, ki omogočajo prenos podatkov med vsemi temi napravami in podatkovnih centrih, v katerih te ogromne količine podatkov shranjene.
Delež že sedaj ni več zanemarljiv, toda glede na testiranja novih mobilnih omrežij pete generacije in razvoja kopice naprav, ki bodo neprestano povezana s svetovnim spletom, se bo ogljični odtis le še povečeval in njegov delež naj bi leta 2040 znašal 14 %.
Že kar veliko let vemo, da poti nazaj glede tega ni več. Toda sedaj je idealen čas, da se na to pripravimo in negativne učinke morebiti zmanjšamo.
Stop neprestanemu kupovanju pametnih naprav
Za zaščito našega planeta lahko nekaj naredimo tudi sami. Naš pametni telefon ali katera druga naprava (tablični računalnik, prenosni računalnik ...) večino svojega ogljičnega odtisa prispeva bistveno prej, preden mi to napravo dobimo v roke. Najprej z rudarjenjem redkih kovin, ki so za proizvodnjo ključne, nato pa s samo izdelavo izdelka. Pomemben delež prispeva tudi transport teh izdelkov iz Kitajske, kjer se večinoma proizvajajo, v Evropo. V trenutku, ko je naš pametni telefon prvič prišel v naše roke, je že oddal od 85 % do 95 % svojega ogljičnega odtisa.
Pri zmanjšanju učinka, ki ga ima naš telefon na okolje, tako naredimo daleč največ, če novega telefona (ali druge naprave) ne naročimo. Vsaj ne do takrat, dokler stari še dela dobro. Marsikdaj se zgodi, da nam po poteku dvoletnega obdobja vezave mobilni operater vsili novo napravo. Če je stari telefon za nas še ustrezen, potem si v imenu zaščite okolja tega raje ne privoščiti. Zlasti to velja za mlade, ki svoj mobilni telefon v povprečju zamenjajo dvakrat do trikrat bolj pogosto kot starejši uporabniki
Poleg tega je ob nakupu novega dobro misliti na to, kako ažurne bodo proizvajalčeve posodobitve. Nekateri jih ne omogočajo. Takšnim se velja izogniti, saj jih bomo zaradi tega morali bistveno prej zamenjati.
To se sicer neizogibno zgodi. Takrat pa je potrebno poskrbeti, da se takšna naprava ustrezno reciklira. Kajti velika količina pametnih telefonov je kot rudnik. Surovine, porabljene pri proizvodnji je namreč mogoče ponovno pridobiti z bistveno manjšimi stroški in nižjim ogljičnim odtisom, kot če bi te kovine rudarili.
V 2018 je globalna prodaja pametnih telefonov prvič upadla, a 2019 naj bi spet narasla
Odkar obstaja trg pametnih telefonov, je bilo leto 2018 prvo, ko prodaja v absolutnem smislu ni naraščala, temveč je, na leto poprej, padla za 3 odstotke.
Minulo leto je bilo tako dostavljenih 1,42 novih pametnih telefonov, v 2018 pa je bila ta številka 1,47 milijarde.
Poznavalci ocenjujejo, da je padec prodaje predvsem posledica prehoda med 4G in 5G tehnologijo, pa tudi padca največjega, kitajskega tržišča (za 9 %), ki je posledica upočasnjevanja gospodarske rasti, šibke valute in trgovinske vojne z ZDA.
A analitiki že v letu 2019 pričakujejo dvig prodaje za 2,6 odstotka. Rasla naj bi tudi v naslednjih letih, vse do 2022, ko naj bi dosegla 1,57 milijarde dostavljenih pametnih telefonov. Rast naj bi bila predvsem posledica prodaje telefonov v Indiji in Afriki, kjer še vedno milijarda ljudi nima pametnega telefona.
Odkar obstaja trg pametnih telefonov, je bilo leto 2018 prvo, ko prodaja v absolutnem smislu ni naraščala, temveč je, na leto poprej, padla za 3 odstotke.
Minulo leto je bilo tako dostavljenih 1,42 novih pametnih telefonov, v 2018 pa je bila ta številka 1,47 milijarde.
Poznavalci ocenjujejo, da je padec prodaje predvsem posledica prehoda med 4G in 5G tehnologijo, pa tudi padca največjega, kitajskega tržišča (za 9 %), ki je posledica upočasnjevanja gospodarske rasti, šibke valute in trgovinske vojne z ZDA.
A analitiki že v letu 2019 pričakujejo dvig prodaje za 2,6 odstotka. Rasla naj bi tudi v naslednjih letih, vse do 2022, ko naj bi dosegla 1,57 milijarde dostavljenih pametnih telefonov. Rast naj bi bila predvsem posledica prodaje telefonov v Indiji in Afriki, kjer še vedno milijarda ljudi nima pametnega telefona.
Kaj lahko storijo IT podjetja
Za veliko količino izpustov ogljikovega dioksida so, nekoliko ironično, kriva prav podjetja, ki dejansko prodajajo zgolj programsko opremo. Google, Facebook, Amazon, Microsoft ... Z njimi so namreč povezani ogromni podatkovni centri, ki porabljajo velike količine energije.
Veliko bi storili, če bi te centre v prihodnje začeli postavljati na območjih s hladnejšim podnebjem. To bi močno zmanjšalo porabo energije za njihovo hlajenje. Odličen ukrep pa bi bil tudi, da bi jih začeli postavljati zgolj blizu obnovljivih virov energije.
Vsi ti ukrepi niso posebej boleči, ne za podjetja ne za uporabnike. Pravzaprav jih včasih ne bi niti opazili. Toda s stališča izpustov ogljikovega dioksida v ozračje bi se nedvomno poznali.
Povezani članki
Zadnje objave
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
Kraševka
Vse je res, kar ste napisali.
Toda za vse to, kar so v petek delali mladi na cestah, namesto v šoli, so krivi IZKLJUČNO LEVIČARJI, ki so mlade IZKORISTILI, v svoje politične namene.
Ta politika LEVICE, se že bliža kriminalu, ki preprečuje študij in izrablja mlade za svoje potrebe. Organizatorji ŠTRAJKA so si tako potešili potrebo po vladanju, tako kot PEDOFILI, ki si na račun MLADOLETNIH potešijo seksualno potrebo. Jaz gledam na vse to, kot na KAZNIVO dejanje.
Mlade vidim kot ŽRTVE -vzpenjajoče se levice, ki jim preprečuje učenje. Levaki ljubijo nevedne, ker z njimi lažje manipulirajo.
STAJERKA2021
Ko bodo ti mladi "salonski" protestniki vzeli v roke vreče in pobirali smeti v gozdu, bom mogoče malo verjela v dobre namene.
Če bi bil ta "štrajk" v soboto, bi jih bilo zelo malo ali pa nič. V petek pa, izostanek od pouka, mobi v roko in filozofiranje ter slikanje z mobijim, objavljanjem fotk na raznih družbenih omrežjih itd.
Ne bo me nihče prepričal, da tu diši kaj po želji za izboljšanjem razmer. Katere razmere pa bi radi izboljšali? Saj še povedati ne znajo!
Pobirajo smeti?
Smeti sortirano odlagajo?
Hodijo v šolo peš ali jih morajo starši voziti tudi pol kilometra daleč, revčke uboge?
Koristijo javni prevoz?
Se hranijo zdravo? Zakaj pa jih je toliko v vseh teh fest fod restavracijah?
Pijejo vodo iz plastenk! Kam pa gre plastenka? Mislijo da izgine, ko jo odvržejo - pa še to je vprašanje kam!
Sama instant mladina!
Kraševka
VAROVANJE okolja, ne pokažemo s tem, ko pošljemo študente in dijake na ŠTRAJK namesto v ŠOLO.
V šolo naj uvedejo raje predmete, ki bi poučevali o ŠKODLJIVOSTI novih tehnologij. Enako o škodljivosti "instant" hrane, v plastični embalaži, ki jo lahko samo pogrejemo v MIKROVALOVNI pečici.
Mladino bi morali učiti EKO kmetovati in jesti zdravo kmečko hrano. Predvsem pa, da ne bi uporabljali PLASTIČNIH KROŽNIKOV in KOZARCEV. Prepovedati bi morali tudi prodajo pijač v PLASTIČNIH steklenicah, ki rabijo več kot 100 let, da razpadejo. Štrukelj naj to razlaga študentom v ŠOLI in ne "na cesti".
Sicer pa ta štrajk sploh ni namenjen OKOLJU, ampak le LEVI POLITIKI. Leva politika pa še nikoli ni skrbela za ZDRAVO OKOLJE. Lep primer je MAGNA, za katero so spremenili zakonodajo, da so uničili KMETIJSKO zemljo, da bo v Sloveniji ta industrija UNIČEVALA OKOLJE.
Torej, kdo se bori za zdravo okolje?
Teodor
Salonski ekologi. Nekdaj smo imeli salonske socialiste. Polna usta leporečja, sami pa največji packi.
Ampak mladi so le žrtve zvitih, bi pa veljalo razmisliti o premaknitvi volilne pravice na 21. leto, ali še kasneje. Ko se človek zaposli in si sam začne rezati kruh, je nekoliko manj dovzeten za manipulacije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.