Začetek politično najbolj koncentriranega meseca v samostojni Sloveniji

Foto: Twitter

Letošnji november bo politično eden najbolj koncentriranih mesecev, ko se bomo na volišča nekateri podali kar štirikrat (četrtič sicer v začetku decembra). Poleg drugega kroga predsedniških in lokalnih volitev nas čakajo še trije referendumi, za katere se dodobra začenja predvolilna kampanja.

Znano je namreč, kdo vse so organizatorji kampanje pred posameznimi referendumi, in kot ugotavljamo v komentarju na koncu, je pričakovano največ zanimanja in največ »gneče« med organizatorji kampanje za ta referendum.

V kampanji sodelujejo vse tri vladne stranke in opozicijska SDS, ki je predlagateljica vseh treh referendumov, ter več zunajparlamentarnih strank, ne pa tudi opozicijska Nova Slovenija, čeprav je vprašanje zakona o dolgotrajni oskrbi v veliki meri povezano z uspehi njihovega ministra in predsedniškega kandidata Janeza Ciglerja Kralja.

Že 13. novembra bomo volivci na volišča pozvani prvič, da se izrečemo, ali naj bo predsednik Slovenije prihodnja štiri leta Anže Logar ali Nataša Pirc Musar. Teden dni kasneje bomo volivci izbirali nova občinska vodstva – občinske svetnike in župane, še teden dni kasneje, 27. 11., pa sledi trojni referendum – o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. V občinah, kjer v prvem krogu ne bodo izvolili župana, bo drugi krog županskih volitev potekal teden dni kasneje, 4. decembra. Volilno bodo tako obarvane kar štiri zaporedne nedelje.

Enomesečna kampanja pred trojnim referendumom se je začela 27. oktobra, danes pa je tudi uradno znano, kdo vse bo organiziral kampanjo za oz. proti trem referendumom. Skupno se je na Državno volilno komisijo prijavilo 28 prijaviteljev kampanje, od katerih jih bo 10 kampanjo izvajalo za vse 3 referendume. Dodatno se je samo v kampanjo o zakonu o RTV Slovenija prijavilo še 16 organizatorjev, 2 pa bosta sodelovala le v kampanji o dolgotrajni oskrbi.

Vsebinska razprava na eni, povezanost na drugi strani parlamenta

Pričakovano je kampanjo za vse tri referendume prijavila Slovenska demokratska stranka, ki je tudi organizirala zbiranje podpisov za razpis referenduma, ter vse tri koalicijske stranke, ki so vse tri zakone izglasovale v parlamentu.

V SDS volivce pozivajo, da zavrnejo vse tri slabe zakone, ki so škodljivi za ljudi, saj jih vsak na svoj način siromašijo. Kot je za TV Slovenija povedala Alenka Jeraj, pričakujejo tudi vsebinsko razpravo, saj je bila javnost zanjo v času sprejemanja zakonov prikrajšana, ker so bili sprejeti po hitrem postopku. V koalicijskih strankah pa napovedujejo usklajeno kampanjo, čeprav jo je prijavila vsaka stranka posebej.

Kampanjo za vse tri referendume je prijavila tudi Slovenska ljudska stranka, kjer pravijo, da se »ob temah, ki zadevajo vse Slovenke in Slovence, sliši glas zdravega razuma. V SLS si bomo prizadevali, da se razprava o družbenih vprašanjih, kot so RTV in dolgotrajna oskrba, vrne h konstruktivnemu dialogu in zasleduje dobrobit vseh.« Ob SLS kampanjo prijavljajo tudi partnerji SLS, nedavno povezani v Povežimo Slovenijo, Nova Ljudska stranka Franca Kanglerja ter Nova socialdemokracija Andreja Magajne. Slednji zgolj o RTV in dolgotrajni oskrbi.

Veseli čim širše razprave o omenjenih treh zakonih bodo v kampanji sodelovali tudi v Gibanju za otroke in družine pod vodstvom Aleša Primca. Primc s svojo listo kandidira tudi za župana Ljubljane, s čimer v prestolnico, kot pravi, prinaša nov veter sprememb.

Na vseh treh referendumih bodo sodelovale še tri organizacije, Društvo davkoplačevalci se ne damo Vilija Kovačiča, Zbor za republiko in Zavod za kulturo raznolikosti Open pod vodstvom znane aktivistke LGBT Barbare Rajgelj.

Pri zakonu o vladi bodo v kampanji sodelovali zgolj prej omenjeni, saj samo za ta referendum ni prijavil kampanje nihče drug. Pri zakonu o vladi se sicer odloča o organiziranosti vlade, vključno z velikim številom ministrstev, med katerimi je tudi najbolj kritizirano Ministrstvo za solidarno prihodnost. Predlagatelji referenduma opozarjajo predvsem na neučinkovitost tako organizirane vlade in posledično nepotrebno povečevanje birokracije in državnega aparata.

Že tretji referendum o RTV Slovenija

Referendum o RTV Slovenija bo že tretji referendum o istem zakonu. Ko je namreč leta 2005 vlada sprejela obstoječi zakon o RTV Slovenija, je tedanja leva opozicija sklicala referendum, da bi preprečila njegovo uveljavitev, a so volivci sicer s tesnim izidom 50,70 % tedanji vladni predlog potrdili.

Pet let kasneje je skušala tedanja vlada Boruta Pahorja zakon o RTV Slovenija spremeniti iz javnega zavoda v pravno osebo javnega prava, RTV pa bi zagotavljala tudi program za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Predlog je bil tedaj prav tako poslan na referendum, kjer so ga volivci prepričljivo, z 72,64 % zavrnili in tako ohranili prvotni zakon iz leta 2005, ki velja še danes.

Letos poleti je bil prav zakon o RTV Slovenija ena prvih sprememb, ki se jih je lotila vlada Roberta Goloba. Nekaj mesecev pred volitvami so mandat nastopili programski svetniki, ki večinsko niso naklonjeni aktualni levi vladi. V želji, da bi vodstvo zamenjali prej, kot mu poteče mandat, so tako spremenili zakon o RTV Slovenija, glavna sprememba, ki jo prinaša, pa je zamenjava trenutnega vodstva.

Dodatno imenovanje članov Programskega sveta oz. po novem Sveta RTV Slovenija iz pristojnosti parlamenta, ki predstavlja poleg predsednika republike najbolj demokratično izvoljeno telo v državi, prestavlja na serijo organov in institucij, katerih vodstvo je tradicionalno nagnjeno bližje levi politični opciji.

Ta referendum je pritegnil največ zanimanja organizacij. Kampanjo z avtobusi so danes pred stavbo RTV Slovenija napovedali v inštitutu 8. marec, kampanjo pa bodo le delno usklajevali z Glasom ljudstva. Jih je pa na tiskovni konferenci z vprašanjem, koga sploh zastopajo, izzval mimoidoči, ki je razočaran nad dejstvom, da se sam že leto dni trudi priti na RTV, Niki Kovač in njenim pa mediji »jedo z roke«.

V kampanji bosta sodelovali tudi obe novinarski združenji: Združenje novinarjev in publicistov ter Društvo novinarjev Slovenije, pa Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Mirovni inštitut, Sindikat taksistov, Ekološka zadruga, Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije Ladislava Trohe, ki so med epidemijo celo vdrli v studio TV Slovenija.

Kampanjo o zakonu o RTV Slovenija je prijavilo več fizičnih oseb, med njimi generalni direktor RTV Slovenija Andrej grah Whatmough ter predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič. Poleg njiju pa še Aljoša Harlamov, Rajko Fajt, Aleksander Kotnik, Tom Zalaznik, Janez Juhant ter predsednik Slovenske demokratske mladine Dominik Štrakl.

Odlaganje dolgotrajne oskrbe za nedoločen čas

Kampanjo o dolgotrajni oskrbi je prijavila Alenka Forte, nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Pri zakonu o dolgotrajni oskrbi je vlada skušala njegovo izvajanje preložiti šele na leto 2024, čeprav so za leto 2023 in 2024 že bila zagotovljena sredstva in vse potrebno za začetek izvajanja težko pričakovanega zakona.

Predlagatelji referenduma opozarjajo, da bi morala Golobova vlada zgolj zaključiti njihovo delo ter da so zaradi sprejetega zavlačevanja ogrožena evropska sredstva iz mehanizma za okrevanje po pandemiji, skrbi pa jih tudi, da izvajanje zakona tokrat ni odloženo zadnjič ter da se tako dolgotrajna oskrba, kot že dvajset let pred sprejetjem zakona pod prejšnjo vlado, pomika v nedoločljivo prihodnost.

Nova Slovenija le o dolgotrajni oskrbi, kampanjo še prijavljajo

Čeprav nasprotujejo noveli zakona o RTV Slovenija in je bil zakon o dolgotrajni oskrbi v veliki meri rezultat njihovega ministra Janeza Ciglerja Kralja, pa med organizatorji kampanje ni Nove Slovenije. Z NSi so nam sporočili, da so v postopku prijave kampanje za zakon o dolgotrajni oskrbi, pri kampanjah za preostala referenduma pa ne nameravajo sodelovati in so bolj osredotočeni na lokalne volitve. Ljudi sicer pozivajo, da pri dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija glasujejo proti, pri zakonu o vladi pa po svoji vesti.

RTV – ideološka trdnjava in tema, ki jo ljudje razumejo

Da je največja gneča okrog zakona o RTV Slovenija, je pričakovano. Gre namreč za temo, ki je blizu novinarjem, ki o njej redno poročajo, zaposleni na RTV Slovenija pa tudi izvajajo dramo v obliki stavke, protestov, zlorabe programskega časa za protestiranje in podobno.

Poleg tega je dolgotrajno oskrbo in zakon o vladi ljudem težje razložiti, zato je pričakovati, da bomo spremljali razpravo o tem, kako je Janša ugrabil RTV Slovenija in kako je treba RTV Slovenija rešiti. A kdor redno spremlja RTV Slovenija, se bo temu lahko le kislo nasmehnil, saj je kljub levici nenaklonjenemu vodstvu informativni program, če od koga uzurpiran, ujetnik leve politične opcije.

Če pa bodo ljudje to razumeli in predvsem zbrali dovolj politične zrelosti, da se na referendum dejansko odpravijo, tako kot pri preostalih vprašanjih, je pa vprašanje, na katerega bo odgovorila kampanja v tem mesecu. Za politike bo tako november, čeprav se novembra »ne da delat«, še kako delaven.

 

 

 

 

3 komentarji

Komentiraj