Začenjajo se predvolilna soočenja: krog za ogrevanje na TV Slovenija z napačnih štartnih pozicij
POSLUŠAJ ČLANEK
Televizija Slovenija je pohitela in svoje prvo soočenje kandidatov političnih strank pred junijskimi državnozborskimi volitvami organizirala še pred uradnim začetkom volilne kampanje, ki se začne 3. maja, mesec pred glasovanjem.
Morda se komu to zdi nepomembno, a še zdaleč ni tako. S tem so zaobšli zakonska pravila, ki striktno ločijo čas, namenjen parlamentarnim in neparlamentarnim strankam; če je sedmim, ki so v državnem zboru, zakonsko namenjenih dve tretjini medijskega časa na nacionalki, preostalim osemnajstim skupaj ostane zgolj tretjina. A pravilo vstopi v veljavo šele z uradnim začetkom predvolilne kampanje.
Do takrat pa lahko uredniki nacionalke čarajo po svoje; kot so to storili včeraj, ko so v prvo ligo obstoječih parlamentarcev (ponovno) uvrstili Marjana Šarca, iz nje pa izločili edino preostalo žensko na čelu slovenske politične stranke, Alenko Bratušek.
V drugoligaškem terminu, ki je sledil uri razprave med prvokategorniki, se je nekdanja premierka nad tem sicer pritožila. A ni ji preostalo drugega, kot da sprejme igro televizijcev in se sprijazni, da že dolgo ni več miljenka stricev, ki so nekoč Jankovića prepričevali, naj se umakne v njeno korist. Sedaj so njo umaknili v korist novega izbranca, kamniškega župana Šarca.
Nasploh se je druga liga tistih, ki se borijo za vstop v parlament, nad tem, da se morajo soočiti med seboj in ne s tistimi iz prve lige, ki so po njihovo zavozili državo, pritoževala skozi celotno oddajo.
Tudi ti so imeli prav, a v odmoru za oglase jim je najbrž kak televizijec zabrusil, naj bodo raje zadovoljni, da so sploh zraven. Te »sreče« nista dočakala denimo dva Andreja – Čuš s svojimi Zelenimi in Šiško z Zedinjeno Slovenijo, in to navkljub temu, da imata realno višjo podporo volivcev od marsikoga izmed sedmerice, ki je dobila vabilo na soočenje.
Ob Bratuškovi smo tako lahko videli še Bojana Dobovška, Franca Kanglerja, Marka Zidanška, Bojana Požarja, Janka Vebra (?!?) in zimzelenega Zmaga Jelinčiča, a nobeden ni pustil izstopajoče prepričljivega vtisa.
Vrnimo se k prvi politični ligi po izboru javne hiše. Skupina predsednikov parlamentarnih strank (in neparlamentarnega Šarca) je pričakovano delovala bolj umirjeno in manj nervozno od svojih drugorazrednih tekmecev. Med seboj so razčiščevali podobnosti in razlike na področju davkov, vrednot (ne)dela, odnosa do tujih in domačih podjetnikov, NLB in še česa.
Zanimivo je bilo ponovno videti precejšnjo enotnost v mnenju o preveliki davčni obremenitvi dela, ki se v naslednjem mandatu očitno lahko obeta večinskega parlamentarnega soglasja. Znižanju obremenitve plač zaposlenim sicer najbolj odkrito nasprotuje Mesec iz Levice, ki je hkrati največja zagovornica visokih denarnih pomoči za tiste, ki ne delajo.
V vseh teh točkah se je pokazala diametralno nasprotna Toninovi NSi, katera ceni predvsem delo in bi ljudem namenila več denarja z znižanjem razlike med bruto in neto plačo. Slednje bi sicer storili tudi Socialni demokrati, a bi hkrati bolj davčno obremenili podjetja, kar pa je za NSi spet nesprejemljivo.
Predsednik SDS se v oddaji, razen prizanesljivih nasmeškov ob mlatenju prazne slame političnih konkurentov, ni kaj dosti odzival. Ko pa se je vendarle odločil spregovoriti, je to storil trezno in umirjeno; kot nekdo, ki ima oblast, to stanje duha opisuje najstarejša knjiga.
Če bi takšen skuliran mindset fural tudi med mandatom, ne pa zgolj mesec pred volitvami, bi bili rejtingi precej višji, SDS pa ne bi preživela najmanj dni na oblasti med vsemi strankami z daljšo zgodovino od enega mandata.
Tudi Šarec se po svoji stari navadi ni preveč naprezal, a velja omeniti dvoje – stališče, da je treba slediti zavezam in NLB prodati ter namero zmanjšanja državne birokracije. Oba cilja sta na mestu in zanimivo bo videti, koliko bo sledil predvsem prvemu, če mu slučajno uspe priti v naslednjo vlado.
Rečeno pod črto, krog za ogrevanje štartnih pozicij med tekmeci v letošnji politični parlamentarni dirki ni spremenil. Več kot očitno pa vanjo ne vstopajo vsi iz izhodišč, ki bi si jih prislužili v enakovrednih in do vseh enako poštenih kvalifikacijah.
Morda se komu to zdi nepomembno, a še zdaleč ni tako. S tem so zaobšli zakonska pravila, ki striktno ločijo čas, namenjen parlamentarnim in neparlamentarnim strankam; če je sedmim, ki so v državnem zboru, zakonsko namenjenih dve tretjini medijskega časa na nacionalki, preostalim osemnajstim skupaj ostane zgolj tretjina. A pravilo vstopi v veljavo šele z uradnim začetkom predvolilne kampanje.
Do takrat pa lahko uredniki nacionalke čarajo po svoje; kot so to storili včeraj, ko so v prvo ligo obstoječih parlamentarcev (ponovno) uvrstili Marjana Šarca, iz nje pa izločili edino preostalo žensko na čelu slovenske politične stranke, Alenko Bratušek.
V drugoligaškem terminu, ki je sledil uri razprave med prvokategorniki, se je nekdanja premierka nad tem sicer pritožila. A ni ji preostalo drugega, kot da sprejme igro televizijcev in se sprijazni, da že dolgo ni več miljenka stricev, ki so nekoč Jankovića prepričevali, naj se umakne v njeno korist. Sedaj so njo umaknili v korist novega izbranca, kamniškega župana Šarca.
Nasploh se je druga liga tistih, ki se borijo za vstop v parlament, nad tem, da se morajo soočiti med seboj in ne s tistimi iz prve lige, ki so po njihovo zavozili državo, pritoževala skozi celotno oddajo.
Tudi ti so imeli prav, a v odmoru za oglase jim je najbrž kak televizijec zabrusil, naj bodo raje zadovoljni, da so sploh zraven. Te »sreče« nista dočakala denimo dva Andreja – Čuš s svojimi Zelenimi in Šiško z Zedinjeno Slovenijo, in to navkljub temu, da imata realno višjo podporo volivcev od marsikoga izmed sedmerice, ki je dobila vabilo na soočenje.
Ob Bratuškovi smo tako lahko videli še Bojana Dobovška, Franca Kanglerja, Marka Zidanška, Bojana Požarja, Janka Vebra (?!?) in zimzelenega Zmaga Jelinčiča, a nobeden ni pustil izstopajoče prepričljivega vtisa.
Svet ni eden, svetova sta dva. V svojem svetu živi Mesec
Vrnimo se k prvi politični ligi po izboru javne hiše. Skupina predsednikov parlamentarnih strank (in neparlamentarnega Šarca) je pričakovano delovala bolj umirjeno in manj nervozno od svojih drugorazrednih tekmecev. Med seboj so razčiščevali podobnosti in razlike na področju davkov, vrednot (ne)dela, odnosa do tujih in domačih podjetnikov, NLB in še česa.
Zanimivo je bilo ponovno videti precejšnjo enotnost v mnenju o preveliki davčni obremenitvi dela, ki se v naslednjem mandatu očitno lahko obeta večinskega parlamentarnega soglasja. Znižanju obremenitve plač zaposlenim sicer najbolj odkrito nasprotuje Mesec iz Levice, ki je hkrati največja zagovornica visokih denarnih pomoči za tiste, ki ne delajo.
V vseh teh točkah se je pokazala diametralno nasprotna Toninovi NSi, katera ceni predvsem delo in bi ljudem namenila več denarja z znižanjem razlike med bruto in neto plačo. Slednje bi sicer storili tudi Socialni demokrati, a bi hkrati bolj davčno obremenili podjetja, kar pa je za NSi spet nesprejemljivo.
Predsednik SDS se v oddaji, razen prizanesljivih nasmeškov ob mlatenju prazne slame političnih konkurentov, ni kaj dosti odzival. Ko pa se je vendarle odločil spregovoriti, je to storil trezno in umirjeno; kot nekdo, ki ima oblast, to stanje duha opisuje najstarejša knjiga.
Če bi takšen skuliran mindset fural tudi med mandatom, ne pa zgolj mesec pred volitvami, bi bili rejtingi precej višji, SDS pa ne bi preživela najmanj dni na oblasti med vsemi strankami z daljšo zgodovino od enega mandata.
Tudi Šarec se po svoji stari navadi ni preveč naprezal, a velja omeniti dvoje – stališče, da je treba slediti zavezam in NLB prodati ter namero zmanjšanja državne birokracije. Oba cilja sta na mestu in zanimivo bo videti, koliko bo sledil predvsem prvemu, če mu slučajno uspe priti v naslednjo vlado.
Rečeno pod črto, krog za ogrevanje štartnih pozicij med tekmeci v letošnji politični parlamentarni dirki ni spremenil. Več kot očitno pa vanjo ne vstopajo vsi iz izhodišč, ki bi si jih prislužili v enakovrednih in do vseh enako poštenih kvalifikacijah.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
Alojzij Pezdir
Državna televizija RTV Slovenija je včeraj v Studiu 3 na TVS 1 spet pokazala in dokazala, da deluje nedopustno pristransko, ko med prvake aktualnih parlamentarnih strank nezasluženo in nedopustno umešča "lokalnega šerifa" Marjana Šarca, da bi mu s tem za "neznanega naročnika" umetno zvišala potencialne možnosti na bližnjih parlamentarnih volitvah. Da se je to zgodilo pod uredniško oblastjo novoizvoljene Manice Janežič Ambrožič je pomenljivo in kaže, da je ena uglednejših novinark v novi oblastniški funkciji že zaskrbljujoče podlegla interesnim lobijem iz kriminalno-političnega mafijskega podzemlja in storila pomembno agit-propovsko dejanje v prid tudi sicer neobičajno medijsko protežirani lokalni stranki kamniškega župana Marjana Šarca.
Da so ob tem mogočni politično nekorektni uredniki/urednice na TVS diskriminatorno izločili prvakinjo parlamentarne stranke ZaAB in prejšnjo premierko Alenko Bratušek, je bilo zagotovo njihova kardinalna usluga aktualnemu premieru vlade RS v odstopu ter prvaku razsute vladajoče koalicije SMC-Desus-SD dr. Miru Cerarju, saj je prav Alenka Bratušek kot njegova predhodnica na čelu izvršne oblasti v RS najbolj utemeljena in kirurško najbolj natančna kritičarka Cerarjevih nikoli uresničenih praznih obljub ter zavrženih in zavoženih političnih dejanj.
Poleg med sabo popadljivega in neprikrito sovražnega vladajočega trojčka Cerar-Erjavec-Židan, ki si z medsebojno popadljivostjo in privoščljivostjo ruši ter spodjeda zadnje ostanke vsakršnega političnega zaupanja ter s tem ne omogoča nikakršnega zaupanja za kakršno koli nadaljnje učinkovitejše koalicijsko sodelovanje, sta se s skrajnim zgodovinsko konservativnim konceptom totalitarnega državnega socializma in posledične enakosti v revščini in pomanjkanju najbolj "odlikovala" skrajna "levičarja" Luka Mesec in Janko Veber.
Vsekakor se je že v sinočnji razpravi pokazalo, da bodo za volivce najbolj zanimivi in pomenljivi odgovori poslanskih kandidatov na vprašanja, kot so: ali ste za takojšnjo in neodložljivo privatizacijo NLB ter drugih podjetij v državni lasti?
ali boste dosledno uresničevali referendumsko izglasovano voljo državljanov RS ter utrjevali članstvo v EU in obrambnem zavezništvu Nato? ali ste za uveljavitev bolnika/pacienta kot središčne naloge, okoli katere je potrebno optimalno razviti učinkovit sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, in sicer ne glede na njegovo zasebno ali javno lastništvo; ali ste za to, da oseba, ki se je kadarkoli in na kateri koli javni funkciji pregrešila zoper veljavno ustavo in zakonodajo ne more in ne sme več opravljati javne funkcije ter prevzemati javnih pooblastil; ...
dominik.fajdiga
cenim, da mi nekdo takole korektno povzame urco dve, ki bi jih sicer moral presedeti;)
MEFISTO
Berite in se čudite!
Marjanana Šarca nam ponujajo za novega Cerarja.
Menda je to edini recept, kako Slovenijo že do polovice prihodnjega mandata spraviti na kolena.
Kot da tega ni zmožen tudi Dejan Židan, karikatura kmetijskega ministra.
Konec koncev pa še nista izrekla zadnje besede tudi zaslužni premier v odhajanju Cerar in zunanji minister Krjavelj, ki ga podpirajo upokojenci, ki od pokojnin ne morejo ne živeti ter ne umreti.
In Nova Slovenija ima v rokavu še Ludmilo Novak, ki je že pred časom grozila, da bo premierka, če ne bo izvoljena za predsednico republike.
Slavec
Sme politik brati berilo v cerkvi?
Moralni teolog Štuhec je prepričan,
da Šarec nima kaj iskati pri ambonu:
.
“Glumi kristjana, da glas bi ukradel
mamikam starim v korist komunista;
stran od oltarja! Sad piškav, odpadel!
Si le orodje v rokah Antikrista!”
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.