Začenjajo se predvolilna soočenja: krog za ogrevanje na TV Slovenija z napačnih štartnih pozicij

Rok Čakš
10
Rok Čakš
Vir posnetka: arhiv MMC RTV Slovenija

Televizija Slovenija je pohitela in svoje prvo soočenje kandidatov političnih strank pred junijskimi državnozborskimi volitvami organizirala še pred uradnim začetkom volilne kampanje, ki se začne 3. maja, mesec pred glasovanjem.

Morda se komu to zdi nepomembno, a še zdaleč ni tako. S tem so zaobšli zakonska pravila, ki striktno ločijo čas, namenjen parlamentarnim in neparlamentarnim strankam; če je sedmim, ki so v državnem zboru, zakonsko namenjenih dve tretjini medijskega časa na nacionalki, preostalim osemnajstim skupaj ostane zgolj tretjina. A pravilo vstopi v veljavo šele z uradnim začetkom predvolilne kampanje.

Do takrat pa lahko uredniki nacionalke čarajo po svoje; kot so to storili včeraj, ko so v prvo ligo obstoječih parlamentarcev (ponovno) uvrstili Marjana Šarca, iz nje pa izločili edino preostalo žensko na čelu slovenske politične stranke, Alenko Bratušek.

V drugoligaškem terminu, ki je sledil uri razprave med prvokategorniki, se je nekdanja premierka nad tem sicer pritožila. A ni ji preostalo drugega, kot da sprejme igro televizijcev in se sprijazni, da že dolgo ni več miljenka stricev, ki so nekoč Jankovića prepričevali, naj se umakne v njeno korist. Sedaj so njo umaknili v korist novega izbranca, kamniškega župana Šarca.

Druga liga včerajšnjega soočenja (vir posnetka: arhiv MMC RTV Slovenija)

Nasploh se je druga liga tistih, ki se borijo za vstop v parlament, nad tem, da se morajo soočiti med seboj in ne s tistimi iz prve lige, ki so po njihovo zavozili državo, pritoževala skozi celotno oddajo.

Tudi ti so imeli prav, a v odmoru za oglase jim je najbrž kak televizijec zabrusil, naj bodo raje zadovoljni, da so sploh zraven. Te »sreče« nista dočakala denimo dva Andreja – Čuš s svojimi Zelenimi in Šiško z Zedinjeno Slovenijo, in to navkljub temu, da imata realno višjo podporo volivcev od marsikoga izmed sedmerice, ki je dobila vabilo na soočenje.

Ob Bratuškovi smo tako lahko videli še Bojana Dobovška, Franca Kanglerja, Marka Zidanška, Bojana Požarja, Janka Vebra (?!?) in zimzelenega Zmaga Jelinčiča, a nobeden ni pustil izstopajoče prepričljivega vtisa.

Svet ni eden, svetova sta dva. V svojem svetu živi Mesec

Vrnimo se k prvi politični ligi po izboru javne hiše. Skupina predsednikov parlamentarnih strank (in neparlamentarnega Šarca) je pričakovano delovala bolj umirjeno in manj nervozno od svojih drugorazrednih tekmecev. Med seboj so razčiščevali podobnosti in razlike na področju davkov, vrednot (ne)dela, odnosa do tujih in domačih podjetnikov, NLB in še česa.

Zanimivo je bilo ponovno videti precejšnjo enotnost  v mnenju o preveliki davčni obremenitvi dela, ki se v naslednjem mandatu očitno lahko obeta večinskega parlamentarnega soglasja. Znižanju obremenitve plač zaposlenim sicer najbolj odkrito nasprotuje Mesec iz Levice, ki je hkrati največja zagovornica visokih denarnih pomoči za tiste, ki ne delajo.

V vseh teh točkah se je pokazala diametralno nasprotna Toninovi NSi, katera ceni predvsem delo in bi ljudem namenila več denarja z znižanjem razlike med bruto in neto plačo. Slednje bi sicer storili tudi Socialni demokrati, a bi hkrati bolj davčno obremenili podjetja, kar pa je za NSi spet nesprejemljivo.

Predsednik SDS se v oddaji, razen prizanesljivih nasmeškov ob mlatenju prazne slame političnih konkurentov, ni kaj dosti odzival. Ko pa se je vendarle odločil spregovoriti, je to storil trezno in umirjeno; kot nekdo, ki ima oblast, to stanje duha opisuje najstarejša knjiga.

Če bi takšen skuliran mindset fural tudi med mandatom, ne pa zgolj mesec pred volitvami, bi bili rejtingi precej višji, SDS pa ne bi preživela najmanj dni na oblasti med vsemi strankami z daljšo zgodovino od enega mandata.

Tudi Šarec se po svoji stari navadi ni preveč naprezal, a velja omeniti dvoje – stališče, da je treba slediti zavezam in NLB prodati ter namero zmanjšanja državne birokracije. Oba cilja sta na mestu in zanimivo bo videti, koliko bo sledil predvsem prvemu, če mu slučajno uspe priti v naslednjo vlado.

Rečeno pod črto, krog za ogrevanje štartnih pozicij med tekmeci v letošnji politični parlamentarni dirki ni spremenil. Več kot očitno pa vanjo ne vstopajo vsi iz izhodišč, ki bi si jih prislužili v enakovrednih in do vseh enako poštenih kvalifikacijah.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 10

  1. Sme politik brati berilo v cerkvi?
    Moralni teolog Štuhec je prepričan,
    da Šarec nima kaj iskati pri ambonu:
    .
    “Glumi kristjana, da glas bi ukradel
    mamikam starim v korist komunista;
    stran od oltarja! Sad piškav, odpadel!
    Si le orodje v rokah Antikrista!”

  2. Berite in se čudite!

    Marjanana Šarca nam ponujajo za novega Cerarja.

    Menda je to edini recept, kako Slovenijo že do polovice prihodnjega mandata spraviti na kolena.
    Kot da tega ni zmožen tudi Dejan Židan, karikatura kmetijskega ministra.

    Konec koncev pa še nista izrekla zadnje besede tudi zaslužni premier v odhajanju Cerar in zunanji minister Krjavelj, ki ga podpirajo upokojenci, ki od pokojnin ne morejo ne živeti ter ne umreti.

    In Nova Slovenija ima v rokavu še Ludmilo Novak, ki je že pred časom grozila, da bo premierka, če ne bo izvoljena za predsednico republike.

  3. Ko človek to gleda ali bere, ne ve, ali bi se jokal ali smejal ali bi to dvoje počel hkrati.

    Desus ve, da ima dovolj močno volilno bazo zadovoljnih upokojencev, ki so se upokojevali po dobrih starih zakonih še v cvetu mladosti. Sebičnim kot so, skupaj s svojim gurujem prav nič ni mar, da njihovim naslednikom (za enako delo, enako vplačilo in višje število delovnih let), danes pogosto pripada manj kot socialcem. Da o razmerju njihovih plač in pokojnin ne govorimo.

    Sedaj pa naj mi zagovorniki lenuhov in tisti, ki neupravičeno cuzajo socialo in mislijo, da smo jim fouš, povedo, kako pa lahko preživijo novodobni upokojenci, ki so po zakonu koristili nekaj mesecev ali le nekaj dni dodane, neplačane delovne dobe in so se od nedavnem dvigu pokojnin na 500€, lahko le ubrisali pod nosom??

  4. Tudi predsednik SDS hodi k svetemu obhajilu ne da bi prej šel k sveti spovedi. Najprej je živel na “koruzi”, bil komunist, pustil dva otroka in se poročil z novo. Tudi bivša kandidatka za predsednico države g. Romana Tomc je “koruznica”, čeprav so SDS – ci postavljali njene plakate v času volilne kampanje pred vhodi v cerkev. O tej sprijeni morali pa Štuhec nič ne govori.
    Kar se pa tiče Ljudmile Novak pa prvič prebiram, da je “grozila”, da želi biti predsednica vlade. Ne bi bilo slabo, če bi bila. Tudi Janša si želi biti predsednik vlade, kar pa tudi ne bi bilo slabo. Se pa se Janše vsi bojijo, ker je preveč zamerljiv in maščevalen.

  5. Državna televizija RTV Slovenija je včeraj v Studiu 3 na TVS 1 spet pokazala in dokazala, da deluje nedopustno pristransko, ko med prvake aktualnih parlamentarnih strank nezasluženo in nedopustno umešča “lokalnega šerifa” Marjana Šarca, da bi mu s tem za “neznanega naročnika” umetno zvišala potencialne možnosti na bližnjih parlamentarnih volitvah. Da se je to zgodilo pod uredniško oblastjo novoizvoljene Manice Janežič Ambrožič je pomenljivo in kaže, da je ena uglednejših novinark v novi oblastniški funkciji že zaskrbljujoče podlegla interesnim lobijem iz kriminalno-političnega mafijskega podzemlja in storila pomembno agit-propovsko dejanje v prid tudi sicer neobičajno medijsko protežirani lokalni stranki kamniškega župana Marjana Šarca.
    Da so ob tem mogočni politično nekorektni uredniki/urednice na TVS diskriminatorno izločili prvakinjo parlamentarne stranke ZaAB in prejšnjo premierko Alenko Bratušek, je bilo zagotovo njihova kardinalna usluga aktualnemu premieru vlade RS v odstopu ter prvaku razsute vladajoče koalicije SMC-Desus-SD dr. Miru Cerarju, saj je prav Alenka Bratušek kot njegova predhodnica na čelu izvršne oblasti v RS najbolj utemeljena in kirurško najbolj natančna kritičarka Cerarjevih nikoli uresničenih praznih obljub ter zavrženih in zavoženih političnih dejanj.
    Poleg med sabo popadljivega in neprikrito sovražnega vladajočega trojčka Cerar-Erjavec-Židan, ki si z medsebojno popadljivostjo in privoščljivostjo ruši ter spodjeda zadnje ostanke vsakršnega političnega zaupanja ter s tem ne omogoča nikakršnega zaupanja za kakršno koli nadaljnje učinkovitejše koalicijsko sodelovanje, sta se s skrajnim zgodovinsko konservativnim konceptom totalitarnega državnega socializma in posledične enakosti v revščini in pomanjkanju najbolj “odlikovala” skrajna “levičarja” Luka Mesec in Janko Veber.
    Vsekakor se je že v sinočnji razpravi pokazalo, da bodo za volivce najbolj zanimivi in pomenljivi odgovori poslanskih kandidatov na vprašanja, kot so: ali ste za takojšnjo in neodložljivo privatizacijo NLB ter drugih podjetij v državni lasti?
    ali boste dosledno uresničevali referendumsko izglasovano voljo državljanov RS ter utrjevali članstvo v EU in obrambnem zavezništvu Nato? ali ste za uveljavitev bolnika/pacienta kot središčne naloge, okoli katere je potrebno optimalno razviti učinkovit sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, in sicer ne glede na njegovo zasebno ali javno lastništvo; ali ste za to, da oseba, ki se je kadarkoli in na kateri koli javni funkciji pregrešila zoper veljavno ustavo in zakonodajo ne more in ne sme več opravljati javne funkcije ter prevzemati javnih pooblastil; …

  6. Dragi avtor, a je 385 EUR visoka denarna pomoč? Koliko dni meseca pa vi preživite s takim zneskom? Mhm…
    Raje že povejmo bobu bom, da so plače prenizke. Amen. Zakaj so? Ker so lahko. Ker se na delovno mesto za manj od minimalca prijavlja po 100 kandidatov na razpis, tudi takih z uni in mg izobrazbo.

    Tako je: Eni bi delili denar med delavce (Tonin), drugi preraporejali davke (Židan), tretji kako drugače. NIHČE pa ni omenil kako bi denar INVESTIRALI. Lahko prodamo NLB in damo 60 milijonov leto za novorojenčke (Kangler), a kaj pa bo potem drugo, tretje leto… kaj bomo potem prodali? Pobrani denar od davkov in kupnin je treba vlagati v INVESTICIJE, katere bodo potem TRAJNO omogočale visoke donose (podpore, nagrade, plače, poceni socialo, …). O tem je bilo malo govora (Cerar je nekaj omenjal, da so nekaj naredili).

    Janša je bil modro tiho. Ni se pritoževal nad najmanj besede v soočenju, še ko jo je dobil, jo je hitro vrnil z generičnimi “resnicami”. Naučil se je nastopa od Šarca: MANJ poveš, večji učinek je. In tako je vso energijo je usmerjal v trezen in umirjen nastop – vsebina na teh volitvah tako nikogar ne zanima. Če bi takšen skuliran mindset fural tudi med mandatom, bi definitivno imel višji rejting in manj sovražnikov.

    Je bila pa viditeljica prav neokusno nesramna in nestrpna do vseh gostov prvega dela soočenja in bistveno bolj umirjena in popustljiva do izpadov v drugem delu. Izgledalo je, kot da se hoče maksimalno očrniti vse kandidate prvega dela, medtem ko pustiti prosto pot outsiderjem.

Komentiraj