Začenja se nova doba v astronomiji: bomo z novim teleskopom vendarle odkrili male zelene možičke?

Božič velja za čas spokojnosti in miru, a za množico Nasinih znanstvenikov ter njihovih evropskih in kanadskih kolegov je bil tokratni vse prej kot to.

Ravno na 25. december so, po prestavitvi zaradi vremena, v vesolje vendarle lansirali teleskop nove generacije po imenu James Webb Space Telescope oziroma JWST ali Webb. NASA je na njem delala več desetletij, cena projekta pa je astronomskih 10 milijard dolarjev.

Navdušenje po uspešni izstrelitvi zato ne čudi. A pred vzpostavitvijo Webba za delovanje je še kopica korakov, ko lahko gre kaj narobe, saj se ti izvajajo samodejno, v vesolju samem, in za popravila ni možnosti. 

Ali je šlo vse po sreči, bomo vedeli čez kakšen mesec. In s tem se bo, kot pravijo znanstveniki, začela “nova doba v astronomiji”, za katero se pričakuje, da bo globoko spremenila razumevanje vesolja s strani znanstvenikov in našega mesta v njem.

Med drugim bodo izjemno občutljive kamere teleskopa, ki bo nadomestil izjemno uspešnega, a že odsluženega Hubbla, sposobne preveriti, ali je na planetih v območju, ki omogoča življenje, prisotnost tekoče vode in druge potencialne znake življenja v atmosferi.

For years, we’ve been answering the question: When will #NASAWebb launch? This morning, we answered that for the last time! Next up: Where is Webb? We’ve got an answer for that, too!

See where Webb is on its million mile journey to #UnfoldTheUniverse: https://t.co/EZC60K56YN pic.twitter.com/edQ2XxNqyn

— NASA Webb Telescope (@NASAWebb) December 25, 2021

Delo na projektu se je začelo pred 25 leti

Znanstveniki že leta pričakujejo izstrelitev teleskopa JWST. Delo na projektu se je sicer začelo že leta 1996, teleskop pa naj bi izstrelili leta 2007, a se je projekt zamaknil. Po 14 letih so končno dobili vsa dovoljenja za izstrelitev.

Po sobotni izstrelitvi v Francoski Gvajani se je začel proces razgrnitve teleskopa, ki bo trajal približno 1 mesec. Potoval bo 1,6 milijona kilometrov, do točke, ki se imenuje L2 (oziroma LaGrangeeva točka), ki se nahaja na nasprotni strani Zemlje kot Sonce. Kot je dejal Zurbruchen, gre za »Apollo« trenutek za NASO, za svet, še posebej pa za znanstvene programe po vsem svetu.

Za zaznavanje šibkih in zelo oddaljenih objektov v infrardečem valovnem spektru mora namreč Webb biti daleč stran od Sonca, saj moraj ostati hladen: za ustrezno delovanje potrebuje – 223 stopinj Celzija. Da ga pri opazovanju ne bi motila svetloba bližnjih nebesnih teles, je opremljen z 20 metrov dolgim sončnim ščitom, v senci katerega bodo zrcalo in kamere.

Kaj vse James Webb zmore

Sam JWST je naslednik teleskopov Hubble in Spitzer. Ima veliko hladno zrcalo premera 6,5 metra in štiri specializirane instrumente. Vloga teleskopa je raziskovanje rojstev in razvoja galaksij ter formacije zvezd in planetov. V Nasi želijo z njim tudi opazovati najbolj oddaljene objekte v vesolju, ki so izven dosega do sedaj uporabljenih teleskopov.

Misija JWST bo predvidoma trajala od 5 do 10 let, saj bodo za vzdrževanje orbite potrebne korekcije, ki porabljajo gorivo in s tem omejujejo življenjsko dobo teleskopa.

Pri projektu gre pa za mednarodno sodelovanje Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA). V projekt je bilo vloženih 10 milijard ameriških dolarjev. Teleskop ima 4 glavne cilje: iskanje svetlobe iz zvezd in galaksij, ki so nastale v vesolju po velikem poku, preučevanje nastanka in razvoja galaksij, razumeti nastanek zvezd in planetarnih sistemov ter preučevati planetarne sisteme in izvor življenja.

Sposobnost teleskopa bo pogledati v globino vesolja vse do 100 milijonov let po “velikem poku”, ki predstavlja teoretsko točko, ki je pripeljalo do širjenja vesolja pred 13,8 milijardami let.

Med drugim bo JWST preučil tri supermasivne črne luknje (črne luknje z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas sonca), pa tudi galaksije, v katerih se črne luknje nahajajo. Teleskop JWST bo raziskovalcem omogočil boljši pogled na te objekte, in sicer v infrardeči svetlobi visoke ločljivosti.

Raziskovalna skupina želi izboljšati izračune mas teh črnih lukenj, podrobno raziskati zvezde, ki se nahajajo v istih galaksijah kot črne luknje, in raziskati tudi galaksije v bližini.

Ob  tem pa bo Webb zmožen odkriti obstoj oblik zunajzemeljskega življenja v vesolju. “Učili se bomo o izvoru vesolja, kako se je v njem znašlo življenje ter, čeprav tega ne moremo zagotoviti, morebiti tudi o drugem življenju v naši galaksiji,” je po pisanju Sky povedal profesor Martin Barstow, ki je sodeloval pri razvoju teleskopa.

“Gre za tako pomemben teleskop, da bo povsem spremenil način, na katerega vidimo vesolje in naše mesto v njem,” je še dodal znanstvenik.

Oglejte si prikaz, kako bo potekala vzpostavitev novega Nasinega teleskopa v vesolju:

Tako bo izgledal James Webb teleskop v vesolju po vzpostavitvi: