Začenja se ločevanje beguncev od migrantov. Cerar bi ga izvajal na grško-makedonski meji

Uredništvo
0

Po uvedbi poostrenega nadzora nad migranti v Nemčiji in Avstriji je slednje včeraj zvečer začela izvajati tudi Slovenija. V državo spuščajo zgolj še tiste, ki nameravajo zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji ter seveda v Sloveniji. Od približno 1950 migrantov, ki so z dvema vlakoma prispeli v Dobovo, so jih zavrnili 15, iz Maroka, Sirije in Iraka. Hrvaška je zavrnjene migrante sprejela.

Kot sta na tiskovni konferenci pojasnila državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic in generalni direktor za zadeve EU na zunanjem ministrstvu David Borzina, je Slovenija za zdaj uspešna v iniciativi, da se ločevanje migrantov od beguncev poostreno izvaja na meji med Grčijo in Makedonijo.

Trije novi varnostni ukrepi na meji s Hrvaško

Šefic je pojasnil, da je Slovenija včeraj ob 22. uri začela izvajati tri nove ukrepe na schengenski meji. Prvi je že omenjena omejitev vstopa le na tiste, ki nameravajo zaprositi za mednarodno zaščito v Avstriji in Nemčiji, drugi je okrepljen nadzor zelene meje, tretji pa poostren nadzor na mejnih prehodih. Cilj drugih dveh je preprečiti morebitne vzporedne migracije zaradi vse strožjega preverjanja migrantov ob vstopu v državo.

Ta sedaj poteka le na vstopni točki Dobova, državo pa zapuščajo na Šentilju in na mejnem prehodu Karavanke. Avstrija je v minulih dveh dnevih zavrnila 43 migrantov, od tega jih je po ponovni registraciji v Sloveniji 19 v drugo sprejela, za ostale postopki še tečejo.

V Sloveniji je do sedaj za mednarodno zaščito zaprosilo 158 ljudi, število prošenj pa se ne povečuje.

Cerarjeva mednarodna iniciativa: selekcijo med migranti in begunci vzpostaviti na grško-makedonski meji

Predstavnika vlade sta na tiskovni konferenci komentirala tudi prve vladne diplomatske uspehe pri uresničevanju Cerarjeve iniciative, da bi EU okrepila policijske in druge varnostne sile na meji med Grčijo in Makedonijo ter tako tam makedonskim oblastem pomagala izvajati ključno identifikacijo in ločevanje beguncev od migrantov.

Kot pravita, je pobuda naletela na pozitivne odzive pri predsedujoči državi EU Nizozemski, ki jo je vključila v svoje načrtovane aktivnosti za naslednjih 14 dni, na makedonsko mejo naj bi svoje ljudi poslala tudi že Evropska komisija, podprli so jo tudi v Srbiji in Višegrajski četverici.

Borzina in Šefic sta še izpostavila potrebo po podpori aktivnosti v Grčiji, ki sicer že prejema namenska sredstva za namestitvene in registracijske centre ter ji pomaga 300 članov Frontexa.

Potem, ko bi sistem selekcije med migranti in begunci ustrezno zaživel, bi ob manjšem dnevnem pritisku toka prebežnikov na države balkanske poti bilo možnost razmišljati o razporeditvi že prispelih ter njihovi integraciji v družbo, sta zaključila predstavnika vlade.

Cerar bi se rad znebil odgovornosti za nepregledne kolone ob strogih postopkih na našem delu schengenske meje
Iz dogodkov zadnjih dni je jasno, da si premier Cerar z mednarodno iniciativo prizadeva Slovenijo razbremeniti odgovornosti za izvajanje strogega nadzora nad mejo ter postopkov preverjanja migrantov in vseh drugih potnikov na naših mejnih prehodih.

Od tod tudi zavrnitev pobude, po kateri bi Sloveniji schengensko mejo pomagali varovati Nemci in Avstrijci.

S tem se želi premier ogniti situacijam, v katerih bi nepregledne množice migrantov, zataknjene ob naši meji, v želji in nestrpnosti po nadaljevanju poti poskušala na vse načine to vendarle prečkati. Ter seveda kilometrskih kolon državljanov EU in od drugod, ki bi preko meje želeli po ustaljeni poti, a bi padli v gnečo zaradi doslednega preverjanja vseh potnikov.

Vse to bi imelo zelo slab učinek za slovenski (in tudi hrvaški) turizem, zato je prestavitev selekcije migrantov na Grško-makedonski meji v interesu tudi naših južnih sosedov.

Striktno ločevanje med migranti in tistimi, ki resnično bežijo iz vojnih območij je več kot očitno naslednji korak, ki ga bodo začele izvajati države od Nemčije navzdol. Vprašanje je samo, ali na vsaki meji posebej, ali na schengenu, ali nemara res na Grško-Makedonski, kot si želi Cerar.

Če bi mu uspelo to doseči, bi to zagotovo bil eden večjih uspehov slovenske diplomacije.

Zanimivo pri tem še je, da na Grke tu resno ne računa praktično nihče.

V Egejskem morju ponoči utonilo 42 migrantov

V nesrečah dveh čolnov je v noči na petek utonilo 42 ljudi, ki so prečkali morje med Turčijo in Grčijo. Samov Egejskem morju je skupaj utonilo že 700 prebežnikov, od tega 100 samo letos. 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime