Začelo se je s prepovedjo koncertov, zdaj so na udaru še knjige: kdo je avtor, ki ga po mnenju naših levičarjev ne smete brati
POSLUŠAJ ČLANEK
Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani je za minuli ponedeljek napovedala javno predstavitev knjige francoskega intelektualca in filozofa Alaina de Benoista z naslovom Manifest za evropski preporod. Dogodek je bil nato v nenavadnih okoliščinah brez konkretne obrazložitve odpovedan.
Zakaj so ga odpovedali, smo želeli vprašati vodjo knjižnice, ki sodi v mrežo Mestne knjižnice Ljubljana, Barbaro Cesar, vendar ta za naša vprašanja ni bila dosegljiva. A kot kaže je v ozadju ponovno pritisk levo-liberalnega kroga vplivnežev, pod katerim je pokleknila tudi javna inštitucija, ki bi morala biti varuhinja pisane besede široke palete nazorskih obzorij.
In katere ideje de Benoista naj bi bile za Slovence neprimerne?
V oči bode dejstvo, da je bil dogodek odpovedan še isti dan, ko je Mladina objavila izjemno kritičen članek o avtorju knjige, de Benoistu, ki je po mnenju Rastka Močnika "nevreden resnega intelektualnega zanimanja, razen s stališča pojava neonacionalizma." Obenem so se pojavili zgražajoči twiti na račun knjižnice, ki pripravlja omenjeno predstavitev.
Kmalu zatem je prišlo sporočilo, da je javna predstavitev knjige odpovedana, v skopem sporočilu organizatorjem predstavitve pa so v knjižnici zapisali, da niso bili "seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige," ki so do njih prišle z zamudo. Katere so te informacije, niso želeli pojasniti.
Alain de Benoist je francoski filozof in začetnik gibanja Nova desnica (Nouvelle Droite), ki se je začelo konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Iz nje se je razvilo ameriško alt-right gibanje, od katerega pa se de Benoist distancira. V svojih prepričanjih nasprotuje krščanstvu, ZDA, neoliberalizmu, demokraciji in prostemu trgu. Ob enem pa se zavzema za modernizacijo in sekularizacijo krščanskih vrednot.
De Benoist za svojo filozofsko šolo pravi, da ni politično gibanje, čeprav se veliko njegovih podpornikov navdušuje nad politiko Jean-Marie Le-Pena. Čeprav se de Benoist ne strinja z njegovo politiko do migracij, pa ne podpira niti ameriške homogenizacije, zaradi katere ZDA trpijo.
Prevajalec Manifesta za evropski preporod, Primož Kuštrin, je za Portal plus zapisal nekaj svojih pogledov na odpoved predstavitve knjige, ki se je zgodila v popoldnevu dan pred dogodkom. Sam se je prevajanja knjige lotil, ker ga je de Benoistova knjiga močno prevzela, predvsem, ker je "imel občutek, da de Benoist govori v imenu vseh, ki v časih globalnega medijsko-institucionalnega enoumja vztrajajo pri drži, ki je danes na žalost označena najmanj kot nekonformistična, je pa tvorila temelj človeškega obstoja in odnosov pretežni del zgodovine in predzgodovine biološke vrste, ki jo imenujemo človek."
Poleg tega je Kuštrina močno začudilo dejstvo, da v 50 letih od pojava gibanja Nove desnice v Franciji še nobeno delo tega filozofskega kroga ni prevedeno v slovenščino.
Čeprav Svetlana Slapšak o de Benoistu meni, da je pošast, pa je v svojih filozofskih idejah de Benoist blizu idejam levičarjev. Je proti kapitalizmu, ZDA, ne podpira prostega trga in se zavzema za etnični pluralizem. Čudno torej, da so vodilni levo-liberalni intelektualci tako proti širjenju de Benoistovih idej.
Zakaj so ga odpovedali, smo želeli vprašati vodjo knjižnice, ki sodi v mrežo Mestne knjižnice Ljubljana, Barbaro Cesar, vendar ta za naša vprašanja ni bila dosegljiva. A kot kaže je v ozadju ponovno pritisk levo-liberalnega kroga vplivnežev, pod katerim je pokleknila tudi javna inštitucija, ki bi morala biti varuhinja pisane besede široke palete nazorskih obzorij.
In katere ideje de Benoista naj bi bile za Slovence neprimerne?
V oči bode dejstvo, da je bil dogodek odpovedan še isti dan, ko je Mladina objavila izjemno kritičen članek o avtorju knjige, de Benoistu, ki je po mnenju Rastka Močnika "nevreden resnega intelektualnega zanimanja, razen s stališča pojava neonacionalizma." Obenem so se pojavili zgražajoči twiti na račun knjižnice, ki pripravlja omenjeno predstavitev.
Kmalu zatem je prišlo sporočilo, da je javna predstavitev knjige odpovedana, v skopem sporočilu organizatorjem predstavitve pa so v knjižnici zapisali, da niso bili "seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige," ki so do njih prišle z zamudo. Katere so te informacije, niso želeli pojasniti.
Kdo je Alain de Benoist, ki se ga bojijo slovenski levičarji?
Alain de Benoist je francoski filozof in začetnik gibanja Nova desnica (Nouvelle Droite), ki se je začelo konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Iz nje se je razvilo ameriško alt-right gibanje, od katerega pa se de Benoist distancira. V svojih prepričanjih nasprotuje krščanstvu, ZDA, neoliberalizmu, demokraciji in prostemu trgu. Ob enem pa se zavzema za modernizacijo in sekularizacijo krščanskih vrednot.
Glede na to, da je Alain de Benoist menda "pošast" in da je prepovedano predstaljati njegove knjige, delimo kak njegov tekst. https://t.co/KH8lbLq9fS
— Žiga Turk (@ZigaTurk) 28 October 2018
De Benoist za svojo filozofsko šolo pravi, da ni politično gibanje, čeprav se veliko njegovih podpornikov navdušuje nad politiko Jean-Marie Le-Pena. Čeprav se de Benoist ne strinja z njegovo politiko do migracij, pa ne podpira niti ameriške homogenizacije, zaradi katere ZDA trpijo.
Svetlana Slapšak: ta človek je pošast!
Prevajalec Manifesta za evropski preporod, Primož Kuštrin, je za Portal plus zapisal nekaj svojih pogledov na odpoved predstavitve knjige, ki se je zgodila v popoldnevu dan pred dogodkom. Sam se je prevajanja knjige lotil, ker ga je de Benoistova knjiga močno prevzela, predvsem, ker je "imel občutek, da de Benoist govori v imenu vseh, ki v časih globalnega medijsko-institucionalnega enoumja vztrajajo pri drži, ki je danes na žalost označena najmanj kot nekonformistična, je pa tvorila temelj človeškega obstoja in odnosov pretežni del zgodovine in predzgodovine biološke vrste, ki jo imenujemo človek."
Poleg tega je Kuštrina močno začudilo dejstvo, da v 50 letih od pojava gibanja Nove desnice v Franciji še nobeno delo tega filozofskega kroga ni prevedeno v slovenščino.
Čeprav Svetlana Slapšak o de Benoistu meni, da je pošast, pa je v svojih filozofskih idejah de Benoist blizu idejam levičarjev. Je proti kapitalizmu, ZDA, ne podpira prostega trga in se zavzema za etnični pluralizem. Čudno torej, da so vodilni levo-liberalni intelektualci tako proti širjenju de Benoistovih idej.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
debela_berta
VSAK sežig knjige je dejanje barbarskega neotesanca! Ali to naredi klerofašist ali komunist! Oboji ste tega naredili ohoho (malo prednjačite klerofašisti, primerljivi z današnjimi ISIS, ki so rušili zgodovonsko dediščino). Sežig knjige je odraz človekovega zijanja v črno piko pred nosom....
slovenc sm
Daj mi prosim razloži definicijo klerofašista. Kolikor vem, je fašizem nastal v začetku 20 stoletja in do danes še nisem našel klerofašistov, ki jih nekateri navajate.
Kraševka
Tega gibanja sicer ne poznam, kot ste v članku zapisali, pa si mislim, da je bližje levici, kot pa krščanski desnici.
O SEŽIGANJU knjig pa itak naši levičarji vedno govorijo v povezavi s PROTIREFORMACIJO. V ZGODOVINSKIH knjigah pa ni nikjer ZAPISANO, da so v LJUBLJANI LEVIČARJI - komunisti v juliju mesecu 1945, sežgali veliko knjig, kjer bi bilo kaj v zvezi s krščanstvom. Oziroma, po knjižnicah in KNJIGARNAH so vse NABOŽNE knjige kar počistili.
Starejši LJUBLJANČANI to vedo.
Tako, da upravičeno lahko rečemo, da so KOMUNISTI tudi v požiganju knjih" PREHITELI" PROTIREFORMACIJO.
Jernej
Kraševka! Ne samo nabožne knjige, marveč vse, kar je bilo med vojno tiskanega v slovenščini. In tega je bilo zelo veliko. Okoli milijon kosov knjig ter več sto naslovov. Taka je bila Slovenčeva knjižnica, Dobra knjiga, založba Hram. Skoraj vse te knjige imam v svoji knjižnici. Dediščina staršev. Kar jim ni uspelo zažgati ali drugače uničiti, so dali na indeks prepovedanih knjig. To so počeli zaradi tega, ker je OF med vojno ukazala kulturni molk in tudi zaradi tega, da so lažje zganjali lažno propagando, kako je bil slovenski jezik med okupacijo prepovedan. Figo je bil prepovedan; ne med italijansko ne med nemško okupacijo. Vsaj v Ljubljanski provinci ne! Te knjige so sigurno v Univerzitetni knjižnici, med komunistično okupacijo zbrane v znanem "fondu D". O tem se lahko vsak prepriča, le v Univerzitetno knjižnico mora. Kot otrok in mulc sem vse te knjige prebral. Vključno s sploh prvo izdajo kultnih Jalnovih Bobrov, ki so izšli v Slovenčevi knjižnici. In potem sem bral Slovenskega poročevalca. Font črk je bil enak, kakor pri knjigah Slovenčeve knjižnice, saj so Poročevalca po vojni tiskali v isti tiskarni (Jugoslovanska tiskarna), kjer je danes pravna fakulteta. In tam so tiskali prenekatero povojno knjigo z istim fontom črk.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.