Zablode Slovenije: ne socializem, blaginjo in razvoj prinaša osovraženi "neoliberalizem"
POSLUŠAJ ČLANEK
Irska, Finska, Estonija in Češka so države, ki so v zadnjih dvajsetih letih po BDP na prebivalca naredile največji napredek glede na tekmice, tudi glede na Slovenijo, smo ugotavljali v ponedeljek.
In v času, ko se v Sloveniji odloča, ali bomo dobili novo levo-socialistično ali pa morda vendarle nekoliko (ekonomsko) liberalnejšo vlado, ni odveč pogledati, ali so naštete države napredek ustvarile s socal(istič)no politiko ali morda s tisto ekonomsko bolj svobodno oz. "neoliberalno", kot jo pri nas zaničljivo imenujejo.
Kot nalašč za ugotavljanje tega je "Indeks ekonomske svobode", ki ga pripravlja znani washingtonski "think tank" The Heritage Foundation.
In razlika med opotekajočo se Slovenijo in hitro napredujočimi naštetimi državami je očitna - vse so ekonomsko neprimerljivo svobodnejše od nas.
Ekonomska svoboda v prvi vrsti pomeni zmožnost ljudi ali skupnosti kot celote sprejemati svobodne gospodarske odločitve. O njej je govora nekako na dveh nivojih - strogo ekonomskem, ki poudarja predvsem makroekonomska načela prostega trga, svobodne trgovine ter zasebne lastnine, ter širšem družbeno-humanističnem, ki se osredotoča na svobodo izbire posameznika med več (ekonomskimi) opcijami.
Klasična liberalna in libertarna družbenopolitična filozofija ekonomsko svobodo seveda uvršča med svoje ključne vrednote ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni in svobodni družbi. Na drugi strani socialistične in s socializmom spogledujoče se ideje v njej vidijo bolj sredstvo za povečevanje socialnih razlik ter poudarjajo večjo vlogo države pri zmanjševanju le-teh oz. uravnilovki.
Dejstvo je, da danes vse razvite države temeljijo na določeni stopnji ekonomske svobode in zasebni lastnini. Pravica do te in pravica do svobodne gospodarske pobude sta zapisani tako v slovenski kot v vseh drugih zahodnih ustavah.
Seveda pa je ekonomska svoboda precej relativen in kvalitativno opredeljen pojem ter je tako ni možno natančno izmeriti. Ekonomske ustanove jo po navadi "merijo" preko različnih indeksov, ki upoštevajo več bolj merljivih faktorjev. Dva največkrat uporabljena indeksa sta "Ekonomska svoboda po svetu" in "Indeks ekonomske svobode", katerega ugotovitve danes jemljemo pod drobnogled.
Washingtonska The Heritage Foundation tako od leta 1995 z omenjenim indeksom spremlja razvoj ekonomske svobode po svetu. Na svoji spletni strani hrani veliko podatkov za 186 držav po svetu, jih razvršča po skupnem rezultatu in posameznih parametrih indeksa ter omogoča zanimive grafične in drugačne primerjave.
Če pogledamo lestvico razvrščenih držav, vidimo, da med prvimi 10 državami prevladujejo najbogatejše oz. najrazvitejše: Hong Kong, Singapur, Nova Zelandija, Švica, Avstralija, Irska, Estonija, Velika Britanija, Kanada in Združeni Arabski emirati.
Zanimiva je predvsem tako visoka uvrščenost Irske in Estonije, ki smo ju ravno v našem prejšnjem članku omenili kot keltskega in baltskega "tigra". Tudi med naslednjimi 20 državami v veliki večini najdemo visoko razvite ali pa hitro razvijajoče se, med njimi na 19. mestu Litvo in na 24. Češko, dve "neoliberalni" konkurentki, ki Slovenijo trenutno prehitevata po desni.
Do podobnih ugotovitev pridemo tudi ob pogledu na zemljevid sveta glede na ekonomsko svobodo. Najnižjo večinoma izkazujejo najrevnejše države v osrednji Afriki, Severna Koreja, Turkmenistan, pa tudi Venezuela in Kuba.
Preden na omenjeni lestvici na - reci in piši - 64. mestu najdemo Slovenijo, moramo iti preko mnogih drugih - večine evropskih, mnogih azijskih in celo nekaterih izredno revnih držav tretjega sveta, npr. Bocvane, Ruande in Peruja.
Naše najbolj neposredne konkurentke iz srednje in vzhodne Evrope se v veliki večini nahajajo spredaj - poleg omenjenih Litve in Češke najdemo denimo Latvijo na 28., Makedonijo na 33., Romunijo na 37., Poljsko na 45., Kosovo na 56. in Slovaško na 59. mestu.
Ekonomska svoboda v Sloveniji je tudi precej pod evropskim povprečjem, je pa denimo bila še lani primerljiva z ruskim rezultatom, ki pa se je sicer v zadnjih 2 letih pomembno izboljšal. Poleg tega je med (kriznimi) leti 2011 in 2016 je ves čas padala, kar denimo ne velja za Češko, Estonijo in evropsko povprečje.
In v času, ko se v Sloveniji odloča, ali bomo dobili novo levo-socialistično ali pa morda vendarle nekoliko (ekonomsko) liberalnejšo vlado, ni odveč pogledati, ali so naštete države napredek ustvarile s socal(istič)no politiko ali morda s tisto ekonomsko bolj svobodno oz. "neoliberalno", kot jo pri nas zaničljivo imenujejo.
Kot nalašč za ugotavljanje tega je "Indeks ekonomske svobode", ki ga pripravlja znani washingtonski "think tank" The Heritage Foundation.
In razlika med opotekajočo se Slovenijo in hitro napredujočimi naštetimi državami je očitna - vse so ekonomsko neprimerljivo svobodnejše od nas.
Kaj je ekonomska svoboda in kako se jo skuša meriti?
Ekonomska svoboda v prvi vrsti pomeni zmožnost ljudi ali skupnosti kot celote sprejemati svobodne gospodarske odločitve. O njej je govora nekako na dveh nivojih - strogo ekonomskem, ki poudarja predvsem makroekonomska načela prostega trga, svobodne trgovine ter zasebne lastnine, ter širšem družbeno-humanističnem, ki se osredotoča na svobodo izbire posameznika med več (ekonomskimi) opcijami.
Klasična liberalna in libertarna družbenopolitična filozofija ekonomsko svobodo seveda uvršča med svoje ključne vrednote ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni in svobodni družbi. Na drugi strani socialistične in s socializmom spogledujoče se ideje v njej vidijo bolj sredstvo za povečevanje socialnih razlik ter poudarjajo večjo vlogo države pri zmanjševanju le-teh oz. uravnilovki.
Dejstvo je, da danes vse razvite države temeljijo na določeni stopnji ekonomske svobode in zasebni lastnini. Pravica do te in pravica do svobodne gospodarske pobude sta zapisani tako v slovenski kot v vseh drugih zahodnih ustavah.
Seveda pa je ekonomska svoboda precej relativen in kvalitativno opredeljen pojem ter je tako ni možno natančno izmeriti. Ekonomske ustanove jo po navadi "merijo" preko različnih indeksov, ki upoštevajo več bolj merljivih faktorjev. Dva največkrat uporabljena indeksa sta "Ekonomska svoboda po svetu" in "Indeks ekonomske svobode", katerega ugotovitve danes jemljemo pod drobnogled.
Kaj pravi Indeks ekonomske svobode za države po svetu?
Washingtonska The Heritage Foundation tako od leta 1995 z omenjenim indeksom spremlja razvoj ekonomske svobode po svetu. Na svoji spletni strani hrani veliko podatkov za 186 držav po svetu, jih razvršča po skupnem rezultatu in posameznih parametrih indeksa ter omogoča zanimive grafične in drugačne primerjave.
Če pogledamo lestvico razvrščenih držav, vidimo, da med prvimi 10 državami prevladujejo najbogatejše oz. najrazvitejše: Hong Kong, Singapur, Nova Zelandija, Švica, Avstralija, Irska, Estonija, Velika Britanija, Kanada in Združeni Arabski emirati.
Zanimiva je predvsem tako visoka uvrščenost Irske in Estonije, ki smo ju ravno v našem prejšnjem članku omenili kot keltskega in baltskega "tigra". Tudi med naslednjimi 20 državami v veliki večini najdemo visoko razvite ali pa hitro razvijajoče se, med njimi na 19. mestu Litvo in na 24. Češko, dve "neoliberalni" konkurentki, ki Slovenijo trenutno prehitevata po desni.
Do podobnih ugotovitev pridemo tudi ob pogledu na zemljevid sveta glede na ekonomsko svobodo. Najnižjo večinoma izkazujejo najrevnejše države v osrednji Afriki, Severna Koreja, Turkmenistan, pa tudi Venezuela in Kuba.
Kje na indeksu najdemo Slovenijo?
Preden na omenjeni lestvici na - reci in piši - 64. mestu najdemo Slovenijo, moramo iti preko mnogih drugih - večine evropskih, mnogih azijskih in celo nekaterih izredno revnih držav tretjega sveta, npr. Bocvane, Ruande in Peruja.
Naše najbolj neposredne konkurentke iz srednje in vzhodne Evrope se v veliki večini nahajajo spredaj - poleg omenjenih Litve in Češke najdemo denimo Latvijo na 28., Makedonijo na 33., Romunijo na 37., Poljsko na 45., Kosovo na 56. in Slovaško na 59. mestu.
Ekonomska svoboda v Sloveniji je tudi precej pod evropskim povprečjem, je pa denimo bila še lani primerljiva z ruskim rezultatom, ki pa se je sicer v zadnjih 2 letih pomembno izboljšal. Poleg tega je med (kriznimi) leti 2011 in 2016 je ves čas padala, kar denimo ne velja za Češko, Estonijo in evropsko povprečje.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
izi
socialna demokracija in ne neoliberalizm/neorealism kapitalisticni sistem je gnili
Kraševka
FRIDERIK,
RADA BI REKLA, DA SE MOTITE - vendar je vaše gledanje jasno, glede na okoliščine, ki so že na vidiku.
Sedaj prihaja na oblast SKRAJNA levica, v "paketu" le te, je poleg Meseca tudi Violeta Tomić, Ona s svojo kompanijo obožuje komunizem in se igra vojno z (vsi so že v breznih, razen onih, ki so emigrirali) domobranci.
Od takega dela, kot ga kažejo in živijo predstavniki združene levice, narod ne bo dobil kruha. Drugega programa, razen proti Janši in častiti rdečo zvezdo, itak nimajo. Torej - tlakovali bodo pot Novi Venezueli.
Kraševka
Države, ki so bile veliko let del Vzhodnega bloka so nas prehitele. To se pravi da so delale prave korake in se odlepile od KOMUNISTIČNE - dogovorne ekonomije.
Slovenija za njimi zaostaja, ker ni pretrgala "popkovine iz Titovih časov". Z Drnovškom in ostalimi levimi, smo se šli "turbo.levi-kapitalizem" Kar pomeni, da so podjetja olastninili tako, da so dobili pri bankah kredit in nato KREDITA NISO vrnili. Bankam je zmankalo denarja in smo jih morali dokapitalizirati. Banke pa niso imele denarja, da bi dajali kredite razvojno usmerjenim podjetnikom in taki so pod silo razmer bili omejeni pri napredku.
Svoje Slovenske podjetnike so razne institucije dejansko omejevale. Sedanja vlada pa za Tuja podjetja DAJE razne vspodbude in celo sprejema njim prilagojene zakone. Primer Pipistrela pa pokaže, kako so sposobnega podjetnika celo tako omejevali, da si je moral del podjetja preseliti v Italijo blizu Gorice. Vlade so dejansko krive, da stagniramo glede na druge primerljive države.
Najhujše šele prihaja, če bo vladala skrajna levica. Ta bo z višanjem davkov, pregnala v tujino še tistih nekaj podjetnikov, ki ustrajajo v Sloveniji in pomagajo polniti davčno blagajno. Z vladavino skrajne levice bomo res postali podobni Venezueli. Violeta in Mesec si že maneta roke. Kaj pa pravijo ekonomisti v SMC ?
Mislim, da bi bilo za gospodarstvenike in DRŽAVLJANE - veliko bolje, če bi se oblikovala vlada kjer bi prevladovala DESNA in bi jo sestavljali tudi liberalni SMC in LMŠ in SAB. ter SDS in NSi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.