Za zeleno socialistično prihodnost - s Titom in TEŠ6 naprej

Včeraj je potekal kongres Socialnih demokratov, ki je na trenutke deloval kot zgodovinska uprizoritev. Uprizoritev kakšne seje iz prejšnjega stoletja, ki je potekala sredi Sibirije v 60.letih, kamor je dotok informacij iz zunanjega sveta omejen; na oblasti je itak ena skupina že desetletja in prebivalstvo ostaja samo zaradi izdatnih državnih investicij v mrtvo industrijo. Khm... no, saj so bili v Velenju...

Ker samo v takem kraju je možno vstopiti na ta distopični vlak, ki ga vodijo Socialni demokrati. Režijsko brezhiben kongres ima izgleda enak slepilni učinek na izrečeno vsebino, kot da bi se znašli v Matrici. Ali pa v neverjetni Aličini Čudežni deželi. Kajti samo tako lahko izrečeni stavki doživijo aplavz in ne iskrenega posmeha.
Navedli so izgradnjo države blaginje. Glede na to, da gre za strukturo ljudi, ki so vpleteni v upravljanje naše države že desetletja, bi lahko rekli, da so poskušali in jim ni uspelo.

SD je na kongresu napovedala boj proti podnebnim spremembam. V senci TEŠ6, za katerega sedaj prostodušno priznavajo, da ga bo potrebno v dvajsetih letih razstaviti in za te kraje poskrbeti druge priložnosti. Priložnosti, ki seveda pomenijo nove nesmiselne državne investicije.

Kot drugo so napovedali investicije v znanje in razvoj, kar načeloma lahko obkljukajo kot narejeno. Namreč investicij je veliko in tudi uspešnost profesorjev v SD mreži pri črpanju tega denarja je na zavidljivi ravni. Samo če bi želeli biti popolnoma resnicoljubni, bi morda napisali "invesiticije v znanje javnih univerzitetnih profesorjev in posledični razvoj SD."

Kot tretjo pa so navedli izgradnjo države blaginje. Glede na to, da gre za strukturo ljudi, ki so vpleteni v upravljanje naše države že desetletja, bi lahko rekli, da so poskušali in jim ni uspelo. Pa za narodov blagor je morda bolje, da ne poskušajo več.

Toda taka analiza ni mogoča v "Titovem Velenju", kot je kraj srečanja označil podmladek te najbolj v prihodnost obrnjene stranke, saj očitno je mantra "zelena je nova rdeča", že tako pomenila določeno pregrevanje starih partijskih možganov. Poleg tega pa notranjo analizo pri socialistih vedno prehiti iskanje zunanjega sovražnika.


Tako kot PR vedno prehiti konkretno vsebino. Govoriti o zelenem razvoju in prepevati pacifistično skladbo Imagine ter potem govoriti o obvezni delitvi dobičkov in prepevati pesem XIV. divizije, je simptomatična distopija socialne demokracije v Sloveniji. Zato pa si je potrebno z veliko monotone rdeče in srečanju v mestu, ki si ga praktično na silo ustvaril, nekoliko olajšati pogoje za ohranjanje iluzije "starih dobrih časov".
Svet, ki je obseden s kvazi feminizmom, teorijo spola, internacionalizmom in politično korektnostjo, očitno še vedno ni dovolj naklonjen idejam naših Socialnih demokratov.

Ta prekleti neoliberalizem


Zunanji sovražnik je bil identiciran kot neoliberalizem. In to neoliberalizem, ki je v Sloveniji, po njihovih besedah, na oblasti že desetletja. Neoliberalizem, ki je povzročil, da "čas ni naklonjen temeljnim vrednotam levice".

Svet, ki je obseden s kvazi feminizmom, teorijo spola, internacionalizmom in politično korektnostjo, očitno še vedno ni dovolj naklonjen idejam naših Socialnih demokratov. Po tej analogiji in pogledov na svet dveh najstarejših strank v Sloveniji je vsak drugi Slovenec neoliberalec in vsak prvi udbovec. Mora biti strašljivo živeti v takem svetu.

Vsi ostali, ki pa se malo ozremo okoli sebe, pa opazimo, da se ti dve množici še hudo prekrivata in narodu odnašata "socialno blaginjo", za katero naj bi se boril SD, skozi korupcijo in klientelizem. Toda to za SD ni problem, problem je pohlep. Namreč podjetniki so preveč pohlepni in zato je naša država tam, kjer je.

In rdeča falanga se v svoji čudežni deželi ne ustavi tam. V njihovem "Pogledu v prihodnost" najdemo cvetke, kot so zagotovljena enakost v izvoljivosti moških in žensk ter ocena, da je nedoseganje ciljev gradnje državnih stanovanj dokaz nedelovanja trga. So pa nam v svojem pogledu v prihodnost, ki upajmo nikoli ne bo prišla, vsaj izstavili račun za ta čudoviti novi svet. Upravljati morajo 30 milijard državnih investicij v 10 letih, da bo njihova mreža primerno napojena. Tako, da se za naslednjih 10 let ne rabite spraševati kam gre denar. So vam napovedali.

Na koncu dneva pa sem lahko samo vesel, da večina političnih programov ne doživi svojega uresničenja. V istem dokumentu za prihodnost namreč piše tudi, da je "socialna demokracija nosilka vrednost in ciljev NOB". Ene generacije kritikov NOB še nismo uspeli dostojno pokopati. Naslednji je očitno obljubljeno podobno. V 21. stoletju zelenega razvoja in vsesplošne blaginje.



Zvočni zapisi razmišljanj sedmih avtorjev ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu:

[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike