Za že tako preganjano krščansko manjšino v Afganistanu se začenja nočna mora

foto: open Doors USA

Po zavzetju Afganistana s strani Talibanov se verskim manjšinam v tej državi obeta še večje preganjanje kot do sedaj. Po poročanju očividcev in vodij krščanskih skupnosti, ki so uspeli vzpostaviti stik z mednarodno skupnostjo, Talibani že hodijo od vrat do vrat, ugrabljajo dekleta in grozijo. Posedovanje biblije je lahko zadosten razlog za smrtno kazen.

Pričakujejo, da najhujše še pride, saj že prejemajo grožnje in zlovešče napovedi, ki bi se utegnile uresničiti nemudoma, ko bodo Afganistan zapustile še zadnje enote Natove koalicije.

Po lestvici organizacije Open Doors je Afganistan še pred zavzetjem Kabula s strani Talibanov zasedal sramotno drugo mesto na lestvici držav, kjer so kristjani najbolj preganjani. Huje je samo še v Severni Koreji. Kristjani so se v Afganistanu soočali predvsem s klanskim pritiskom, primarno s strani družine in prijateljev.

Islam je bil že prej uradna religija Afganistanske republike, nobena druga vera pa ni smela izvajati javnih manifestacij. Edina cerkev se je nahajala znotraj italijanske ambasade v Kabulu. Za spreobrnitev iz Islama je bila zagrožena kazen smrt, v nekaterih primerih pa izključitev iz klana in družine ter celo zaprtje v psihiatrično bolnišnico češ, »nihče pri zdravi pameti ne zapusti islama.«

Natančnih podatkov o številu kristjanov v državi ni, ocene pa se gibljejo med nekaj tisoč in 20.000 verniki. Večina kristjanov je spreobrnjencev iz islama. Ti so še posebej ogroženi, saj so po šeriatskem pravu njihove družine in klani dolžni ubiti takšnega člana, da ohranijo svojo čast.

Talibani hodijo od vrat do vrat, ustvarjajo črne sezname in za žene jemljejo deklice, starejše od 12 let

Od zavzetja Afganistana s strani Talibanov tisti, ki zmorejo skušajo zapustiti državo, kar pa je vse težje, saj so meje vse bolj zaprte, dostop do letališča pa vse bolj omejen. Mnogi se zato skrivajo v hišah, po kleteh, ali pa odhajajo v gore, da jih ne bi našli. Krščanski voditelji svojim vernikom svetujejo, naj ne zapuščajo domov, saj je trenutno na ulicah zanje prenevarno.

Talibani hodijo od vrat do vrat in ustvarjajo »črne sezname«, opozarjajo kristjani, ki še ostajajo v Afganistanu. Javno znani kristjani so se že znašli na omenjenih seznamih. Vodje skupnosti že prejemajo pisma in klice Talibanov, kjer jim sporočajo da »vedo kaj delajo in kje so.« Dobivajo tudi redne grožnje s smrtjo.

Hiše, kjer živijo deklice, starejše od 12 let, ki še niso poročene morajo na svoja vrata narisati X. Talibani nato pridejo in deklice odpeljejo za žene Talibanskih borcev. V primeru, da hiše ne označijo ali se uprejo lahko pobijejo celotno družino.

Tudi poročene ženske niso varne. Talibani lahko ubijejo njihove može in jih prodajo za spolne sužnje. Možje in očetje ženskam za primer vdora Talibanov v hišo dajejo pištole z navodilom: »Ubij njega ali sebe.«

Pregled telefonov, če imate biblijo, umrete

Strogo prepovedano je posedovati biblijo. Posest biblije se kaznuje s smrtjo. Talibani na kontrolnih točkah na cestah pregledujejo tudi mobilne telefone, če ni na njih naložena aplikacija z biblijo ali kakšno drugo krščansko gradivo. V kolikor odkrijejo kaj »spornega« človeka na mestu ubijejo.

Ko Talibani zasedejo vas ali mesto od vseh gospodinjstev zahtevajo molitev v lokalni mošeji, s čimer potem lažje izločijo pripadnike drugih ver, posebej spreobrnjene kristjane. V intervjujih za medije si ti ne upajo izdati niti lokacije niti svojega imena, saj bi tako tvegali življenje.

Kot je za The Spectator povedal brat Firas [ime je izmišljeno], bodo Talibani predvidoma v kratkem pobili vidne kristjane, s čimer bodo nagnali strah v kosti ostalim. Deklice bodo odpeljali v muslimanske šole madrase na prevzgojo in jih poročili s Talibanskimi borci.

Družinsko imetje bodo Talibani zaplenili, življenja drugih družinskih članov pa bodo prepuščena na milost in nemilost lokalnih poveljnikov. Mlajše dečke utegnejo ugrabiti in jih izuriti za svoje vojake, svojo napoved zaključi brat Firas. Podobne prakse smo lahko videli tudi v drugih državah, kot so Sirija, Irak in Nigerija, kjer so nadzor prevzele militantne islamske teroristične skupine.

Ogroženi pa niso samo kristjani, ampak tudi druge verske manjšine, kot so Hindujci in Sikhi, pa tudi muslimani, ki ne pripadajo sunitski veji islama, ki jo prakticirajo Talibani. Šiitov je v državi, predvsem na zahodu ob Iranski meji v Afganistanu približno 9% prebivalstva. Prav tako pa so ogroženi celo zmernejši suniti, ki se ne strinjajo povsem z vsemi Talibanskimi določbami.

Priznanje Talibanov bo opogumilo druge diktatorje

Predstavniki mednarodnih organizacij, ki spremljajo stanje verske svobode v Afganistanu opozarjajo, da bo diplomatsko priznanje Talibanskega režima opogumilo tudi druge diktatorje in militantne skupine po svetu, posebej še v bližnji regiji. Zaostrovanje razmer za kristjane je tako pričakovati tudi drugod, posebej v osrednji Aziji.

Kljub težki situaciji pa kristjani v Afganistani sporočajo, da je njihova vera močna kot še nikoli in se priporočajo v molitev.

9 komentarjev

  1. In nekaj podobnega se bo v roku 30 let dogajalo pri nas v Sloveniji, če ne ukrepamo sedaj, z neprodušno zaprtimi mejami, večjim številom rojstev in obveznim služenjem vojaškega roka za fante in dekleta.
    Stanje kristjanov na bližnjem vzhodu kaže tudi na licemerstvo vatikanske kurije, ki skrbi le zase in svoje aristokratske potrebe.

  2. Premalo se zavedamo, kako smo lahko srečni, ker živimo na tem koščku sveta, v miru in blaginji. Ni vse idealno, toda v primerjavi z vsem, kar se dogaja na svetu, še posebej sedaj v Afganistanu, smo lahko srečni.
    Najbolj bodo nastradali nemočni, otroci, ženske, sploh mlade deklice, njih čaka dobesedni pekel na zemlji. Na žalost se tudi kristjani na udaru. Le kdo jim lahko pomaga?
    Vatikanska kurija verjetno ne, ker jih je strah in se tudi bojijo, da izgubijo svoje udobje. Le kdo se ne boji islamskega sveta? Vedno več jih je in razmnožujejo se kot (ne bom uporabila grdega izraza…). Vedno močnejši so.
    Tako kot pravi Aleš, ni druge rešitve kot zapreti meje. Imamo tudi sami probleme, ki jih moramo reševati, ne moremo rešiti celega sveta.

  3. V Afganistanu je slog življenja s puško in nasiljem.
    Kdo pri zdravi pameti bi te islamiste uvažal v EU? Nismo daleč od tega, da se EU začne spreminjati v nekaj, kar bo čez nekaj generacij nemogoče ustaviti. Demokracija je tudi cokla, saj vsi, ki niso zadovoljni v domovini z režimom, ne morejo pricapljati v EU na preužitek. In seveda se ne integrirati, ne spoštovati navad gostujoče države in povzročati štalo. In nobenemu se nič ne zgodi. Varnostno tveganje je preveliko.

    Primer – v Franciji je islamist ubil dve dekleti, seveda jih je prej posilil, ni pa bil obsojen? Kakšno sporočilo je to ljudem, ki so procesirani zaradi prehitre vožnje? Tujerodne pritepence bo EU ujčkala, svoje državljane pa stiskala.

  4. Dvajset let smo bili tam in reševali njihove probleme. Ko smo odšli, so se zahodne inštitucije zrušile kot hišica iz kart. Afganistancev pač ne moremo prisiliti k temu, da se obnašajo civilizirano. Ljudi lahko civiliziraš samo, če si sami tega želijo.

    Uvoz afriških migrantov v zadnjih 50 letih pa jasno kaže, da takšnih ljudi ne moremo civilizirati niti v lastnih državah. Oni odprte meje dojemajo kot šibkost našega klana oziroma naroda. In se nam smejijo. Končni rezultat je ta, da uvažamo neciviliziranost k nam.

    Če hočemo ohraniti ogenj razuma in svobode v naših domovinah, potrebujemo trdne meje. In naj tujci vidijo naš ogenj in naj jim bo to motivacija, da se spremenijo tudi sami pri sebi doma. Si upamo živeti kot zgled? Druge poti ni.

    Je pa takšno kršenje človekovih pravic v Afganistanu dovolj dober razlog za popoln gospodarski embargo. Ampak potem bi morali izvesti tudi embargo nad Kitajsko. Tam izvajajo genocid nad Ujguri, zahod pa spet miži na obe očesi. Kadar gre za denar, so zahodne post-krščanske elite silno prilagodljive.

    • Rudolf Kočar.
      Pohvalo si zaslužite za tako MODRE misli.

      Ti ki sedaj udirajo k nam brez dokumentov in čakajo pri nas boljše življenje, živijo v iluzijah.
      Oni mislijo, da bri nas vse samo “rata”, zato imamo blagostanje.

      Toda, da imamo Evropejci blagostanje, so morali to graditi naši pradedje TISOČLETJA. Niso poznali dopusta, niti socialnih podpor.
      Le garali so od “vidga do vidga”. Vstajali so s soncem in s soncem šli k počitku. Naslednji dan so bili naspani in so se ob zori lotili novega dela.
      Na Krasu so po gmajnah ruvali kamenje in delali zid med parcelami. Tako so si naredili njive in tu delali s svojimi rokami – kopali in sejali. Kosili so na roko, po kamniti gmajni pa travi želi s srpi, da so si lahko zredili kravo in imeli mleko. Sem še tiste generacije, da sem lahko videla, kako se to dela in se učila – od moje none in mojih staršev.

      Sedaj pa prišleki čakajo, da dobijo sterho nad glavo, posteljo, hrano in še žepnino.
      Kdo bo pa oral in sejal, da bodo imeli vsi kruh?

      Če bi jih v njihovih izvornih domovinah tega učili, tudi tam ne bi bilo lakote.
      Te ljudi je potrebno UČITI DELATI, toda ne pri nas, ampak tam, od koder bežijo.
      Vsak se najbolj znajde v svojem okolju. To velja tudi za SEDANJE migrante.

      Zadnji čas je, da pristoipimo k drugašni HUMANITARNI pomoči in ne samo “na slepo sprejemati” in doma povzročati KAOS.

Komentiraj