Kako so ga razumeli v politiki, vemo. Zdaj pa še teološka razlaga reka o »svinjah in biserih«

Kriminalistična policija je prejšnji teden ministra Aleša Hojsa po nalogu tožilstva zaslišala zaradi njegovega tvita o »svinjah in biserih«, in sicer na podlagi suma sramotitve slovenskega naroda in manjšin.

Spomnimo, gospod Hojs je v kontekstu ravnanja »rumenih jopičev« na »alternativni proslavi« na Prešernovem trgu junija uporabil svetopisemsko prispodobo:

 

Kot argumentirano ugotavlja Andrej Tomelj, je uporaba takšne fraze v slovenskem prostoru obsojena na propad, ker »svetopisemski citati večini Slovencev danes zvenijo tuje, ker jih niso spoznali ne pri prakticiranju katolištva ne v javni (državni) šoli. Če se kakšen svetopisemski citat pojavi v javnosti, hujskači kaj radi poskrbijo, da ga množice naprednjakov razumejo ali napak ali dobesedno.«

Zvočni posnetek teksta je na voljo na dnu prispevka

Ni v moji domeni, da bi komentiral politično ali kakšno drugačno primernost ministrovega tvita, še manj me mika razpravljati o tem, koga ali kaj je imel minister v mislih, ko je zapisal, kar je zapisal.

Kar pa lahko poskusimo – namenoma nekaj dni kasneje, ko se je politična pregretost že nekoliko ohladila –, je preseganje osiromašene interpretacije, po kateri od Jezusovega izreka ostane samo še žaljenje s svinjami, njen globlji pomen pa je izgubljen. Tako bo ministrov tvit koristil še čemu drugemu, ne samo ideološki »igri med dvema ognjema«.

Jezusove besede o biserih in svinjah najdemo v Matejevem evangeliju, in sicer v njegovem slavnem Govoru na gori: »svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite pred svinje, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo.« (Mt 7,6)

Prvo opažanje je, da bistvo Jezusovega izreka ni v svinjah, temveč gre za opozorilo, naj se nekomu ne daje duhovnih ali materialnih dobrin, ki si je ne zasluži, jih ne razume oziroma jih ne zna ceniti. Včasih se namreč sliši tudi različica, ki govori o metanju biserov »v blato«, namesto »svinjam«.

Precej verjetno je, da je Kristus v teh besedah prevzel in prilagodil vsebino že obstoječega ljudskega pregovora, ki je govoril o obredni čistosti. Morda imamo tudi opravka z dvojnostjo živali: na eni strani Jezus govori o »svetem« (gr. hághion), kar bi lahko v ušesih poslušalcev zbudilo misel na žrtvovanje skrbno izbranih živali v templju.

Na drugi strani pa stojita dve svetemu diametralno nasprotni, tradicionalno »nečisti« živali, ki sta med najmanj primernimi za darovanje ali jed: pes in prašič.

S psi so Judje tistega časa metaforično označevali »verske delavce« kanaanskih kultov plodnosti, nekakšne »svete prostitute« boga Baala. Poleg tega psi niso bili vedno v zgodovini človekovi najboljši prijatelji. V Jezusovem času so tavali naokrog v gručah, in bili kot divje živali ljudem lahko tudi nevarni.

Glede prašičev pa je splošno znano, da je prepoved uživanja svinjine v judovstvu (in posledično islamu) izjemno globoko zakoreninjena (3 Mz 11,7), zgodovinsko gledano pa je bilo zavračanje uživanja svinjine razumljeno celo kot simbol judovske identitete.

Kot vemo, Jezusa obredna čistost ni pretirano skrbela. Spomnimo se, kako pohujšljivo je bilo na primer njegovo mnenje glede sobote ali glede druženja z osebami sumljivega slovesa.

Jezusov problem torej ni obredna čistost psa ali pujsa, temveč zgolj uporabi znane slike in asociacije, da se približa ljudem. To je še en dokaz za to, da svinje sploh niso bistvo tega izreka.

Psi in prašiči niso več nečiste živali, ampak slikovit prikaz tistih, ki ne sprejmejo oznanila Božjega kraljestva, med temi pa so bili v Jezusovem času skoraj sami Judje.

Dejanski, metaforični pomen se nam odkrije v kontekstu Govora na gori: Jezus oznanja Božje kraljestvo, v ožjem smislu pa gre predvsem za oznanjevanje evangelija in pričevanje.

Psi in prašiči zato niso več nečiste živali, ampak slikovit prikaz tistih, ki ne sprejmejo oznanila Božjega kraljestva, med temi pa so bili v Jezusovem času skoraj sami Judje. Paradoks torej: psi in svinje so za Jude pogani; Jezus pa vzame iste besede in z njimi poimenuje prav Jude, na primer farizeje in velike duhovnike, s katerimi se posebej veliko prepira v Matejevem evangeliju.

Pravo sporočilo biserov in svinj

Eno je torej jasno: ne gre za golo žaljenje. Ne gre za to, da bi koga obkladali s svinjami, kakor je to pač v navadi v naši družbi. Kdor tako razume Jezusove besede, projicira današnjo družbo (morda pa celo samega sebe) na Gospoda Jezusa.

Kako torej razumeti Jezusovo močno izrazoslovje? Kot opomin k razločevanju. Danes se rado reče, češ, »kdo si ti, da bi mene sodil«, ali kaj podobnega, kar je tudi tipični (izkrivljen) Jezusov nauk. Vendar to ni dovolj, ker tako ostanemo le pri »sladkem«, prijaznem Jezusu, ki te vedno le treplja po rami.

Res, soditi ne smemo, lahko in moramo pa presojati in razločevati: nekaj so biseri in nekaj drugega so pujsi. Nekaj je sveto, nekaj ni sveto. Nekaj je dobro, drugo je slabo.

In to Jezus naredi zelo razločno in celo nekoliko žaljivo za takratne in današnje razumevanje: razločuje, kaj je dobro in kaj ne, in to pove tako jasno, da bolj jasen ne bi mogel biti.

Ob tem pa paradoksalno užali ravno tiste, ki so druge radi obkladali s psi in svinjami in se ob tem dobro počutili v svoji pravovernosti.

Drugo sporočilo njegovih besed pa je pedagoško: poslušalce opozarja, da je treba računati z ljudmi, ki iz takih ali drugačnih razlogov biserov, torej svetih reči, ne razumejo, zato pa jih tudi zavrnejo.

Nista namreč pujs ali pes sama kriva, da ne razumeta: živita, jesta, iščeta hrano, spita … z biseri si nimata kaj pomagati. Naj jih naključni dobrotnik prinese celo tono, še vedno bosta ostala lačna, zato pa tudi nejevoljna, pujs bo zato bisere pomendral, potepuški pes pa se bo obrnil ter raztrgal darovalca.

Ko torej nekdo uporabi ponarodelo frazo »metanja biserov svinjam«, ne bi smelo iti za nikakršno »obkladanje s svinjami«. To sploh ni bistvo Jezusovih besed in zato ne gre za golo razžalitev.

Poudarek namreč ni na svinjah, ampak na lepoti bisera. Primerjava s svinjo pa je namenjena predvsem razločevanju, torej, da se jasno razlikuje med biseri in vsem ostalim.

Na koncu pa gre tudi za pedagoško razumevanje, da nekateri pač ne razumejo bisera. Tem je treba pomagati, jih dalj pripravljati in potrpežljivo poučevati; a hkrati tudi ob primernem času »otresti prah z nog« (Mt 10,14), če nekdo enostavno noče, morda pa zaradi različnih življenjskih dejavnikov bisera niti ne more razumeti in ceniti.

26 komentarjev

  1. Članek po moje ni ravno zadel žebljico na glavico. To sholastično opravičevanje z razlaganjem pomena fraze metanja biserov svinjam, je povsem nepotrebno. Gre za to, da tovrstno govorjenje ne more biti kaznivo. Lahko komu zveni vulgarno, kar bo minister oziroma njegova politična opcija plačala na volitvah, toda to v demokraciji ne more biti predmet kazenskega pregona.

    Žalitev naroda je nekaj povsem drugega. Celo uporaba izraza Slovenceljn ali Butalec ni žalitev naroda. Za opredelitev žalitve naroda je potrebno izrecno zaničevanje določenega naroda. Primera tovrstne žalitve raje ne navedem, da ne bo kdo tolmačil kot moj namen.

    Policija je po mojem mnenju spet politično/politikantsko zlorabila svoja pooblastila. Kanglerijanski sindrom je očitno še vedno močno živ. Kako ne bi bil, če ga brani celo ustavno sodišče.

  2. Menim, da biseri dobijo svoj sijaj v očeh tistih, ki prepoznajo vrednost biserov… metaforično seveda. Ni vsem dano razumeti vsebine tako preproste povedi. Če je pa človek “žleht”, pa nikakor ne bo zmogel stopiti iz svoje žlehtnobe na svetlo, kjer so njegova dela potem preveč očitna.

  3. Ko g.Tomelj kritizira šolstvo in kaj da nas naj bi v šolah ne naučili, na začne kar pred svojim pragom. Naj se vpraša, ali mu je bilo tekom njegovega učiteljevanja bolj pomembno podajanje znanja ali **** nad dijaki? Sicer je g.Andrej povsem sposoben prvega in tudi ti njegovi teksti so povsem legitimno ter korektno razmišljanje le, da ne poznam njegovega bivšega dijaka, ki bi se ga z veseljem spominjal. Dejstvo sicer je, da se je trudil dijakom podajat tudi teme splošne izobrazbe in to je super ok (to o čemer se je tu razpisal), če tega ne spremlja slab priokus druge plati medalje. Šolo, kakršna je danes, je sam soustvarjal in je mogoče pozabil, da je poleg znanja tehničnih predmetov, splošne izobrazbe na čudovitih izletih po Sloveniji potrebno dijakom vliti tudi zaupanja vase, ki pa zrase na korektnem, stimulativnem in pravičnem ocenjevanju.

  4. Če se še navežem na samo “teološko razlago” (ker dvomim, da mi bodo objavili kritiko strokovnega dela g.Tomlja), lahko zadevo po mili volji obračamo in vedno dobimo isti rezultat:

    Svinje so v tem kontekstu protestniki.

    Vseeno je, ali gre za teološko opravičevanje ali obračanje besed, lahko popolnoma razumem protestnike (ki sicer sami niso vzor lepega in primernega vedenja), da jim ta nalepka ni všeč. Gre za še en nepotreben vzvišen primitivizem s strami desnice, ki desnici ne koristi in ga bo levica z veseljem pograbila in še dodatno napihnila svojo vlogo nemočne žrtve, ki jo tolčejo ….. (bom se tu ustavil, ker moje prispodobe v Domovini ne bodo razumeli niti teološko niti prosvetno: mi smrtniki moramo paziti na izbor svojih besed).

    Tvit je bil popolnoma nepotreben vzvišen primitivizem in je sveto pismo knečjemu zlorabljal za poniživanje skupine ljudi. Zame je to zloraba svetega pisma.

    • Zame tudi, Gregor, ker kdo si kaj zasluži, lahko sodi samo Bog. Vsi smo grešniki in na nek način svinje, ki si ne zaslužijo biserov, dobimo pa jih izključno zaradi usmiljenja našega Stvarnika. In če nekdo meni, da lahko sodi, kdo je vreden biserov, to kaže predvsem na njegov lasten napuh.

  5. Podobno, kot Hojsu se je zgodilo pok. Capudru, takrat ministru za kulturo, ko je uporabil geslo benediktincev in cistercijanov. Ora et labora je bilo napadeno iz vseh možnih boljševističnih kanonov. Če bi kaj vedeli o zgodovini meništva , ki je z ora et labora ustvarilo enotno evropsko kulturo.
    Da včasih kaj razumeš, je potreba izobrazba.

  6. Biseri v zadevnem kontekstu bi pomenilo domoljubje, ki naj bi ga “rumeni jopiči” izkazovali pred “kolesarji”, ki pa nikakor ne morejo dojeti dragocenosti domoljubja. Minister Hojs jim očita, oz. Jih opominja: “Zakaj niste prišli na Pravo proslavo, kjer se goji pravo domoljubje in ste šli demonstrirat, pokazat svoje domoljubje, ljudem, ki jim domoljubje pomeni toliko kot svinjam biseri. Tega nima smisla početi!” Tako sem jaz razumel ministra Hojsa. A vseeno menim, da svetopisemska podoba oz. izrek ni ustrezen, saj menim, da “rumeni jopiči” ob državni proslavi niso šli razkazovat, demontrirat domoljubje, ampak le antipatijo do “kolesarjev”, če ne celo sovraštvo do njih. Torej niso metali biserov pred svinje, ampak sta se tam na Prešernovem trgu znašli dve skupini brez biserov. Obe so navdajala in gnala negativna čustva, ki so pravo nasprotje biserov. To, da se ministru Hojsu očita, da zmerja ljudi s svinjami, pa je posledica nerazumevanja kulturne krajine, v kateri živimo vsaj 1200 let. To nerazumevanje pa je posledica šolskega sistema in prakse, ki zanemarja pouk o duhovnem, o verah in poznavanje verske govorice, ki je vsa prežeta s simboli in metaforiko. Kdor dojema jezik duhovnih besedil, tudi jezik leposlovnih besedil, dobesedno, pač ničesar ne razume.

    • “Hojs jim očita, oz. Jih opominja: “Zakaj niste prišli na Pravo proslavo…”

      Pa kdo jim je Hojs? Fotr? Tudi mene ni bilo, še posebno pa ne na proslavo protestnikov ampak si ne bi dovolil hojsove prilike. Zloraba svetega pisma za nekaj slabega ne sodi nikamor. Nek vzvišen kvazi očetovski primitivizem.

      • Hojs je minister na Min. za notranje zadeve, torej odgovoren za nekaj ?!
        Za kaj?
        Bil je čas proslave ob tridesetletni samostojnosti, ki jo je organizirala oblast.
        Na Prešernovem trgu so protestniki organizirali svojo, da bi provocirali koga?
        Rumeni jopiči so ravno tako pojavili tam, da bi provocirati koga ?
        In minister bi moral bit tiho?

      • g. Gregor, sem prebral vse vaše komentarje. Po svoje vas razumem. Je pa težko biti pameten danes v teh časih in težko razumem samo kritiko ene strani medtem ko vedno bolj prostaško obnašanje ostalih sploh ne omenite. Težko rečem, kaj bi sam naredil v trenutni situaciji vendar bi težko bil ves čas tiho. Je pa tako, da se tudi pri vas čuti prizadetost kljub temu, da je avtor izrecno povedal na začetku, da bo razložil vsebino Jezusovih besed. In to je korektno naredil. Kdo se kje prepozna, je njegov problem. Vsi se vsak dan prepoznavamo v različnih vlogah in enkrat smo v tej, drugič v drugi skupini ljudi. Bistveno je ali smo sposobni samorefleksije in s tem izboljšanja samega sebe. Sam nimam s tem nobenega problema. Če me nekdo kritizira z argumenti, sem vesel. Tudi sam se ne bojim komu povedati, če tako mislim. Pa ne zato, da bi mu želel slabo ampak obratno. Ne morem pa nikogar prisiliti, da bo to tudi tako sprejel. Tako je.
        Kakorkoli, svetopisemske prispodobe so odlične, če poznaš sveto pismo in razumeš pomen. Drugače nima smisla. Da pa je zloraba svetega pisma, če nekomu poveš prispodobo in mu želiš nekaj povedati, se pa ne strinjam. Drži pa, da je Hojs ta primer povedal že s sarkazmom. Ampak včasih res ne preostane drugega, ker karkoli razlagaš in govoriš, nekateri ne poslušajo in trmarijo kot majhni otroci. Otroka si včasih po ta zadnji ali pa ga poslal v sobo, da se umiri in razmisli. Ko je bil pripravljen se opravičiti za tako obnašanje, smo šli dalje. Te velike otroke pa še grdo ne smeš pogledati. Otroci visokih uradnikov, polni vsega in brez morale in življenskih ciljev. Za te ni pomoči. Nimajo nobenega temelja, na katerega bi se oprijeli. Za vse so drugi krivi. Niso navajeni delati, nimajo samorefleksije, samo njihov pogled je pravilen ipd. V bistvu podobno kot narkomani, ki rabijo za resno streznitev večletno zdravljenje v komunah. Na žalost je tako.

    • @slovencsm
      Da pa je zloraba svetega pisma, če nekomu poveš prispodobo in mu želiš nekaj povedati, se pa ne strinjam. 

      Mislim, da se v marsičem strinjava le, da je potrebno posebej poudariti razliko med “bekomu nekaj povedat” in “nekoga ozmerjat”. Ozmerjati s citatom iz sv.Pisma. Seveda sem omenil, da protestniki niso “perle” ampak to ne spremeni mojega stališča do dejanja g.Hojsa, ki je zame vzvišen primitivizem.

      Korektno od Hojsa bi bilo edino, da obsodi dejanje in se vzdrži karakternih sodb. Posebej primitivizmov. Seveda pa lahko ostane na nivoju protestnikov (po njegovo prašičev) in nas vse zvleče v ta prašičji ring.

      Upam, da sem dovolj jasen: obsoditi dejanje in se vzdržati primitivnih vrednostnih sodb (tako značilne za staro gardo) in obstaja res dolga vrsta razlogov za to. Predvsem se izogneš slabim učinkom na ljudeh, ki stojijo ob strani. Hojs je dosegel kvečjemu večjo podporo protestnikom, česar pa verjetno ni želel. Zaradi tekih efektov je izrednega pomena, da se ogneš posploševanju. Enostavno prizadaneš bistveno večji spekter ljudi.

      Če karikiram, sem sam kritiziral hojseve besede, nisem pa rekel, da je Hojs primitivec ali celo svinja.

      Hojs bi se moral opravičiti vsem, ki so se ob tem morda počutili prizadete in jasno potegniti ločnico med pravico do protestiranja in pravico do nasilništva, tre pisamezniki, ki so šli predaleč. Tako bi bil volk sit in koza cela. Samo dvomim, da ima g.Hojs v sebi to veličino.

  7. Tako nerazumevanje govorice krščanskega duhovnega prostora se je pokazalo že ob prvi demokratični vladi, ko slovenski enoumno izobraženi politiki, novinarji, “intelektualci” niso razumeli besedne zveze “Ora et labora”, ki jo je v Stični izrekel tedanji minister za kulturo Andrej Capuder. Razumeli so jo dobesedno. Seveda tudi zato, ker so jo hoteli razumeti, da so lahko ministra ozmerjali kot klerikalca, ki bo ne samo v šole, ampak še kam drugam uvedel molitev kot nekaj obveznega. Nikakor niso mogli dojeti tega meniškega vodila, te modrosti metaforično – kot poziv k meri v odnosu med akcijo in kontemplacijo, med duhovnim in telesnim, med teorijo in prakso… To pa zaradi neznanja, izobraževanja v enoumnosti.
    Komunisti niso imeli težav le z verskimi, apak tudi z umetnostnimi besedili. Oboja zahtevajo metaforično mišljenje.

  8. G. Gabriel, komentarji nekaterih so eklatanten dokaz, da je neka osnovna širina znanja in dojemanja povprečnega Slovenca, četudi ima visoko izobrazbo, na nulti stopnji.
    Kar z drugimi besedami pomeni, lahko jim še 1000 x razložite o biserih in svinjah, pa bodo še zmeraj klečali pred Marxom in Stalinom.
    Njihov domet dlje žal ne seže.

  9. Kar večina ne razume v mojega pisanja: seveda Hojs ne sme biti tiho!!! a se ne sme spustiti v prašičji ring. Z vzvišeno primitivno izjavo doseže ravno to! Spustil se je na njihov nivo. Nivo prašičjega ringa.

    Besede, ki jih izbira so zelo pomembne predvsem zaradi ostalih ljudi. Ne vem, če se prizadetim to splača razlagat ampak stvari v taki situaciji niso preproste. Imamo namreč vsaj 4 skupine ljudi (recimo 4 pomembne v tem kontekstu): prizadete (Hojs,Janša…), storilce, leve podpornike in sredinjske nezadovoljne s celotno situacijo. Korona je ustvarila precej prizadetih skupin in zelo pomembno je, kam se bo obrnila podpora ravno teh (sploh ne majhnih) skupin. Kje se generira volilni potencial… Ker je Hojs vse skupaj označil s svinjami je dosegel generalizacijo in vse povprek užalil. Vse povprek! Z nerodno in nepremišljeno izjavo je posledično dosegel kontraučinek. Skupin ljudi, ki se v tej izjavi prepoznajo (so prizadete) je bistveno več kot bi si želel Hojs, kot bi si želela desnica in tudi jaz! Hojs bi moral natančno targetirati samo in izključno skupino storilcev, ter posledično poizkusil doseči distanciranje ostalih skupin od te (vodilne skupine). S tem bi dosegel zmanjšanje podpore protestom, dosegel je pa obratno! Dosegel je empatijo do storilcev! Neumno do skrajnosti!

    Ne vem, če ima sploh smisel razlagati. O tem trobezljam že vsaj zadnjih 10let in vedno znova izgubimo volitve (pardon: priliko za sestavo vlade).

    Napaka za napako velikih egotov na desnici! Najprej voda (neverjetno koliko zamujenih prilik je bilo pri vodi), sedaj svinje in bilo je že dosti tega… S takimi umotvori desnica nima nikakršnih možnosti na volitvah. Levica mora samo ponuditi Miki Miško in ljudje jo bodo volili. Seveda raje kot pa kakega Hojsa. Miki Miška itak vedno zmaga.

Komentiraj