Za poškodovane vrhunske smučarje skrbijo sestre sv. Križa
POSLUŠAJ ČLANEK
Se spomnite nesreče treh smukačev, ki so minuli teden na slovitem Streifu nesrečno padli, vsi na istem delu proge?
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Aksela Lunda Svindala, Georga Streitbergerja in Hannesa Reichelta so po poškodbah kolena na tekmi v Kitzbühlu odpeljali na operacije in okrevanje na kliniko Hochrum pri Innsbrucku, kjer je po oktobrski poškodbi okrevala tudi Anna Fenninger.
Našo pozornost je pritegnil križ na steni bolnišnične sobe, v kateri se zdravijo poškodovani smučarji in odločili smo se poizvedeti več o sami bolnišnici ter organizaciji zdravstvenega sistema v Avstriji.
Križ na steni bolnišnične sobe
Klinika pri Innsbrucku, v kateri so se znašli poškodovani smučarji, dva celo v isti sobi, se imenuje Hochrum in jo vodijo sestre sv. Križa.
Frančiškanski red, ki to zasebno bolnišnico vodi z odprtostjo do vseh, a hkrati z zavezo, da vsem, s katerimi se srečujejo, prinašajo Božjo ljubezen. S celovito obravnavo in visokokakovostnimi storitvami do pacientov pristopajo osebno in vsakogar obravnavajo celostno.
Zdravstveni sistem v Avstriji
Avstrijsko zdravstvo velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Visoki standardi, transparentno upravljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja zagotavljajo z zakonom in z rednimi kontrolami s strani Zveznega ministrstva za zdravje.
Pomembna značilnost avstrijskega sistema zdravstvenega varstva je enak dostop do zdravstvenih storitev, ne glede na starost, poreklo ali socialni status bolnika. Avstrijski državljani so v več kot 99% obvezno zavarovani, tuji bolniki so običajno samoplačniki.
Sistem zavarovanja pozna več glavnih obveznih zavarovanj, po katerih delodajalec zdravstveno zavarovanje krije svojim zaposlenim, višina tega zneska pa je odvisna od dela oz. poklica, ki ga delavec opravlja.
Avstrijci poznajo javne, univerzitetne in privatne bolnišnice, slednje se ločijo še na bolnišnice in sanatorije. Sanatoriji se od bolnišnic razlikujejo po tem, da nudijo tudi možnost, da bolnika zdravi ali operira nekdo, ki ni zaposlen v sanatoriju (kot nekakšen najem prostora in opreme). Tako zasebne bolnišnice kot sanatoriji pa so specializirani za posamezno medicinsko področje za katerega zagotavljajo najvišjo stopnjo kakovosti.
Javne bolnišnice so dostopne vsakomur z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, zasebne pa večinoma z dodatnim, nekatere imajo tudi koncesijo. Standard je v obeh primerih zelo visok, pacienti zasebnih klinik pa imajo dodatne ugodnosti, kot je prosta izbira zdravnika, takojšnja obravnava brez čakalne vrste itd. To nadstandardno oskrbo si je moč zagotoviti s plačilom dodatnega zavarovanja, ki znaša 397,35 EUR mesečno.
Velik del zasebnih pa tudi nekatere javne bolnišnice vodijo redovne skupnosti. Najbolj znane so elizabetinske klinike, ter klinike sester sv. križa in usmiljenih bratov in sester (Elizabetinen, Kreuzschwestern, barmherzigen Brüder, barmherzigen Schwester), obstajajo pa tudi evangeličanske in druge.
V Avstriji je sicer 275 klinik in raziskovalnih zdravstvenih zavodov, od tega 118 javnih in univerzitetnih, ostali so zasebni ali pol zasebni.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.