Za Lenarčičem prvi zgleden nastop v Evropskem parlamentu. Kaj prinaša prihodnost, ostaja odprto.

Uredništvo
10

V Evropskem parlamentu je včeraj pred pristojnim odborom potekalo zaslišanje slovenskega komisarskega kandidata, Janeza Lenarčiča, ki naj bi v novi Evropski komisiji skrbel za resor kriznega upravljanja.

Mnenja o njegovem nastopu so si razmeroma enotna: kandidat je svojo nalogo opravil profesionalno in dobro unovčil vse dosedanje uradniške izkušnje. Na njegov nastop pred pristojnim odborom s strani poslancev ni bilo nobenih večjih pripomb. Za nastop so mu čestitali vsi slovenski evropski poslanci.

V Evropskem parlamentu ta in del prihodnjega tedna potekajo zaslišanja kandidatov za komisarje. V preteklosti je to največkrat bila zgolj formalna naloga. Sita parlamenta le redkokateri od kandidatov ni prestal. Letošnja zaslišanja so drugačna. Parlament se zaveda, da je zaradi manjše moči vodilnih strank sam postal bistveno pomembnejši. Ni ga mogoče več ignorirati. Ter že pred samimi zaslišanji zavrnil madžarskega in romunskega kandidata.

Da bi lahko Lenarčič s svojimi odgovori pred pristojnim odborom zašel v težave, ni pričakoval nihče. Resor kriznega upravljanja ni lahek, humanitarna kriza pomeni, da je nekje na svetu nastala zelo težka situacija, ki je prizadela življenja mnogih, včasih celo več milijonov ljudi.

Ključno področje – humanitarna pomoč

Na začetku zaslišanja je Janez Lenarčič najprej pojasnil, da kljub spremembi imena resorja humanitarna pomoč ostaja ena od njegovih ključnih nalog. Na svetu je od humanitarne pomoči odvisnih kar 100 milijonov ljudi. Humanitarne krize pa so vedno bolj pogoste in tudi vse daljše. Razlogov za to je več, kot ključna pa Lenarčič izpostavlja vojaške konflikte in podnebne spremembe.

Lenarčič je poudaril še, da ima za seboj že skoraj tri desetletja izkušenj na mednarodnem in evropskem odru, ki jih bo z največjim pridom izkoristil za to, da bo pomagal lajšati trpljenje in nudil pomoč tistim, ki jo potrebujejo.

Ključni cilji mandata

Kot ključne cilje mandata je Lenarčič navedel čim hitrejšo in čim bolj učinkovito pomoč potrebnim ljudem ob upoštevanju humanitarnih načel. V ta namen je napovedal okrepitve koordinacijskega središča za odziv v kriznih razmerah.

Prizadeval si bo, da bodo na globalni ravni čim bolj spoštovali mednarodno humanitarno pravo. Obljubil je okrepitve prizadevanj EU za preprečevanje naravnih in drugih nesreč in ukrepe za preprečevanje posledic podnebnih sprememb.

Napovedal je tudi večje osredotočanje na lokalne akterje, ki najbolj vedo, kakšno pomoč ljudje potrebujejo, analizo in odpravo napak, ki so bile razvidne ob krizi s požari na Portugalskem in uvedbo dodatnih zmogljivosti za krizni odziv. Predstavitev programa pa zaključil s tem, da bo potrebno povečati tudi samo prepoznavnost kriznega upravljanja v EU.

Sledila so vprašanja članov odbora, med drugim jih je zanimal njegov odziv na trenutno migrantsko krizo in vloga zasebnega sektorja pri humanitarni pomoči, slovenska evropska poslanka Ljudmila Novak pa ga je vprašala o preglednosti dodeljevanja humanitarne pomoči.

Lenarčič je pojasnil, da migrantske krize sedaj praktično ni in da je situacija popolnoma pod nadzorom notranjih ministrstev. Zavrnil je možnost, da bi zasebniki služili s humanitarno pomočjo. Pojasnil pa je tudi, da je dodeljevanje humanitarne pomoči prepuščeno agencijam ZN in zaupanja vrednim nevladnim organizacijam, njihove postopke pa EU vselej dosledno preverja.

Zgleden nastop

V Bruslju je ta trenutek resnično težko najti kogarkoli, ki bi kritiziral Lenarčičev nastop. Kritične glasove bi lahko našli le pri politični skupini Indentiteta in demokracija (ID). Z izjemo te ima v parlamentu tako rekoč soglasno podporo.

Neobičajno pozitiven je tudi odziv slovenskih evropskih poslancev. Njegov nastop ocenjujejo kot strokovnega (Bogovič), z jasno vizijo (Fajon) in kot suverenega, jasnega in vsebinskega (Grošelj in Joveva).

Milan Brglez izpostavlja, da bo Lenarčič po do sedaj slišanem eden najmočnejših členov nove komisije. Podobno mnenje deli tudi Romana Tomc, ki dodaja, da bi si želela, da bi kandidat večkrat odgovarjal v slovenščini.

Takšnih nastopov si lahko želimo. Prihodnost pa ostaja odprta.

Seveda drži, da resor za krizno upravljanje ni eden tistih, na katerem se bodo v prihodnji Evropski komisiji lomila politična kopja. S stališča dnevno političnih obračunavanj se zato slovenskemu komisarju Janezu Lenarčiču napoveduje miren spanec.

Poslanci bi mu mirno lahko namenili tudi kakšno zelo zoprno vprašanje, vendar se to ni zgodilo. A nekaj zagotovo velja. Kandidat je svojo nalogo opravil kot se spodobi. Na zaslišanje se je temeljito pripravil, kar je bilo med odgovori čutiti na vsakem koraku. Vidi se dolgoletna diplomatska izkušenost, zaradi katere ni bilo nič prepuščeno naključju.

Zagotovo si je Lenarčič s svojim nastopom pridobil določen ugled, ki ga slovenskim politikom tako zelo manjka. Kako bo svojo suverenost izkoriščal v prihodnje, še ne vemo. Kajti priznati je potrebno, da je Lenarčič kandidat z najbolj uradniško in najmanj politično karierno potjo izmed kandidatov, kar je določen precedens. Njegova “evropskost” izkušenj pa mu omogoča govorjenje v jeziku, ki ga je bruseljski “balonček” navajen.

Nastop je bil tako pričakovano usklajen s smerjo Evropske zveze na tem področju in suveren ter vsebinsko ravno dovolj splošen, da ni vzbudil kakšnih političnih čustev na nobeni strani. Zanimivo bo spremljati njegova stališča na področju migracij, saj bo s tem neposredno vplival tudi na določene varnostne vidike Slovenije. Če se bodo uresničile določene bolj črne napovedi glede prihodnjih migracij, bo pod največjim pritiskom ravno njegova uradniška drža.

V primeru bolj mirne prihodnosti pa se tudi odpira vprašanje, ali nas čaka še en neviden komisar, ki bo vzdrževal stanje “posla kot običajno”, čeprav evropske institucije nujno potrebujejo določeno prevetritev. Ali bo sposoben večjih političnih odločitev ter nastopov. To bo pokazal čas.

Kljub vsemu pa lahko še vedno rečemo, da tako suvereni nastopi med slovenskimi politiki ne smejo ostati izjema. Potem bo ugled slovenske politike tako v tujini kot doma veliko večji.

10 KOMENTARJI

  1. Gospod Lenarčič. se je na zaslišanju kar dobro “odrezal”, zato mu lahko čestitam.

    Če bi se z njim srečala, bi ga rada vprašala: “Ali misli, da bi bilo bolje in bolj pošteno migrantom pomagati v njihovih domovinah, ali jim pomagati osvajati Evropo?”

    Prti odgovoru bi lahko takoj spoznali kaj je njegov cilj – ali Evropo OHRANITI z vsemi njenimi vrednotami, ali Evropo spojiti s kulturo Afrike in Azije. V Afriki in Aziji sedaj potrebujejo “kruha”, v Evropi pa bomo zašli v pomanjkanje KULTURE. Iz tega vidika je tudi Evropa potrebna HUMANITARNE-nematerialne pomoči.

    Upam, da bo gospod Lenarčič vse to upošteval in pomagal, da bo Evropa ostala to, kar je že TISOČLETJA bila.

    • Gospod Lenarčič bo sam težko kaj pametnega naredil. Kot vidiš, draga Kraševka, je Evropa globoko zabluzila. Pa še bolj na levo ga vleče, kar tudi ni najboljše zagotovilo, da bi deloval v korist straoselcev.

      • Meni deluje dokaj sredinski. Ne dojemam ga kot levega.
        Ampak lahko da se motim. Tudi dr. Brgleza sem dojemal kot sredinskega pa vemo, kam ga je odneslo.
        Ampak v tem trenutku Lenarčiča pozitivno ocenjujem.

    • Kraševka, po eni strani bi kandidatu čestitala, po drugi strani pa praviš, da nisi dobila odgovorov na najbolj pomembna vprašanja.

      Oboje nekako ne gre skupaj.

  2. Izjavil je:
    1. Migrantske krize sploh ni!
    2. Vse je pod kontrolo notranjih ministterstev!
    3. Zasebniki ne služijo s humanitarno pomočjo!
    4. Humanitarna pomoč je prepuščena agencijam ZN!
    5. Humnitarna pomoč je prepuščena zaupanja vrednim nevladnim organizacijam!
    Torej se nam vsem sanja o tisočih ilegalnih migrantov v Sredozemlju in na balkanski poti, na slovenski južni meji ni nobenih problemov in blede se tistim, ki postavljajo ograje in policistom, ki lovijo tihotapce z ljudmi, šengenske meje so nepropustne in paranoja je zagrabila tiste, ki na teh mejah izvajajo kontrole in nevladne organizacije, ki hodijo iskat in prevažat ilegalne migrante v libijske vode, so vse zaupanja vredne! Najbrž se blede tudi meni, da sem to prebral v Domovini.je!

  3. Kandidat za evro-komisarja Janez Lenarčič se je včeraj izkazal za redko uspešno kadrovsko izbiro premiera Marjana Šarca, kar so prilagodljivo enoglasno “post festum” potrdili celo evro-poslanci iz konkurenčnih vladnih in opozicijskih strank. Zgledno pripravljen, primerno spoštljiv in sproščen ter v vsakem trenutku dostojanstveno samozavesten in suveren pred mednarodnim avditorijem je pokazal, da je več kot primeren za ponujeno “krizno upravljanje” znotraj Evropske komisije, a tudi za kateri koli drug resor.
    S svojim bleščečim nastopom pred mednarodnim avditorijem pa je kandidat Lenarčič ponovno opozoril tudi na zaskrbljujočo opazno in vse bolj prevladujočo kadrovsko praznino, ki sicer zlovešče zeva tako med mednarodno in diplomatsko nekompetentnimi aktualnimi ministri in državnimi sekretarji v Šarčevi vladi in še posebej na ministrstvu za zunanje zadeve, ki bo s prestopom odličnega diplomata Lenarčiča med evropske komisarje izgubilo še enega dragocenega, izkušenega in suverenega ambasadorja RS.
    Ob vsesplošnem odrivanju, podcenjevanju ter celo preziranju visoko profesionalne zunanje politike in diplomacije med prvaki političnih strank ter medijskimi dreserji javnega mnenja se zdi skorajda čudež, da smo tokrat uspeli ob pravem času najti in ponuditi Evropi kandidata, ki ne bo osramotil ne sebe, ne svoje profesionalne omike, ne svoje države in ne Evropske komisije.

  4. Moram iskreno priznati, da sem ga iz radovednosti nekaj časa gledal in poslušal, potem sem se pa naveličal njegove dobrosrčnosti na račun Evropejcev, med njimi tudi Slovencev, ki se jim tudi zaradi takih levičarskih “altruistov” slabo piše.

    Menda ni dovolj, da zavoženim ljudstvom po Afriki in bližnji Aziji kupiš ribiške palice in ribiške mreže, ne, še ribe jim moraš naloviti.

    • Našega komisarskega kandidata bi bilo treba poslušati z ušesi in ne z očni, zato je marsikdo preslišal kup domačih floskul, ki so bile, kot praviš, všečne tudi evropskim levičarskim prepotentnežem in vulgo liberalcem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime