Za kužke nas skrbi. Kaj pa za ljudi?

Milena Miklavčič
9

    Nekega popoldneva, niti ne tako dolgo nazaj, so v Luciji poklicali na pomoč policijo. Razlog: mimoidoči so bili glasni in zelo ogorčeni, saj so opazili psa, ki sta bila zaklenjena v pregretem avtomobilu. Njuna šestinštiridesetletna lastnica, sicer pa državljanka Švice je bila gluha za opozorila, naj kaj ukrene. Na srečo so prihiteli policisti in jo oglobili zaradi kršitev zakona o javnem redu in miru, izvedli so tudi hitri postopek po zakonu o zaščiti živali ter o dogajanju obvestili veterinarsko inšpekcijo. Skupaj so jo oglobili za 1905 evrov, začasno so ji tudi odvzeli pse.

    Dramo s psi smo državljani dnevno spremljali tudi na televiziji, na radiu, v pisnih medijih in na družabnih omrežjih. Po eni strani nismo mogli verjeti, da se v 21. stoletju takšno nasilje nad živalmi sploh še dogaja, po drugi strani pa smo iskreno in od srca ploskali anonimnim posameznikom, ki jim za kužke v pregretem avtomobilu ni bilo vseeno.

    Nismo preslišali, da so bili tudi na policiji hvaležni občanom, ki jih redno obveščajo o domnevnem slabem ravnanju z živalmi. Sicer so možje v modrem dodali, da občani ne smejo sami ustavljati ali zadrževati ljudi, ki po njihovem mnenju grdo ravnajo s psi in drugimi živalmi, a kdo bi se oziral na takšne malenkosti!

    Za živali v zrak, za ljudi pa …

    Le kakšen dan kasneje smo v medijih zasledili sramežljivo zelo podobno novico, le da je tokrat šlo za ljudi. Izvedeli smo, da v marsikateri slovenski bolnišnici ni klimatskih naprav, zato lahko v sobah temperature precej narastejo. Celo v ljubljanski porodnišnici je v izpostavljenih sobah živo srebro doseglo rekordnih 30 stopinj Celzija! Žalostno, a resnično je, da se težave vlečejo že desetletja, in to predvsem v starejših stavbah, ki so slabo izolirane, imajo zastarelo inštalacijo, ki ne dopušča novih priklopov električnih naprav.

    Glede na zelo hitro rešitev težav v Luciji sem sama pri sebi pričakovala, da bodo šli tudi ob tej drugi novici državljani v zrak – ne nazadnje gre za Človeka- ter s protestno noto zahtevali, naj se- če ne drugega- kaznuje tiste, ki so osebno odgovorni, da je stanje v bolnišnicah takšno, kot je.

    Sprašujem se, upam, da upravičeno, so mar bolniki, ki nemočni ležijo v lastnem potu, med mokrimi rjuhami, kaj manj vredni kot so štirinožci, zaprti v pregretem avtomobilu?

    Zaman sem iskala informacije, da bi se zaradi neznosnih temperatur pritožili vsaj svojci bolnikov, morda kakšna neformalna društva (združenja) bolnikov, nevladne organizacije, ki skrbijo za blaginjo najbolj ranljivih skupin, upala sem celo, da se bo pritožila varuhinja pacientovih pravic?

    Nič od tega!

    Zapis iz leta 2017 (novejšega mi Google ni vrgel ven) pravi takole: “Doslej pravzaprav še nisem prejela nobene pritožbe glede vročine,” nam je povedal zastopnica pacientovih pravic na območju Maribora in Ptuja Adela Postružnik in dodala, da se povečini v bolnišnicah zavedajo težav in jih skušajo omiliti.

    Čakaj malo! Tukaj, na tem mestu, pa vrag vzame šalo! Vsaj meni se zdi tako.

    Sprašujem se, upam, da upravičeno, so mar bolniki, ki nemočni ležijo v lastnem potu, med mokrimi rjuhami, kaj manj vredni kot so štirinožci, zaprti v pregretem avtomobilu?

    Več glav, več ve, sem si, še zmeraj v šoku, rekla in tematiko izpostavila na Facebooku.

    Odzivi so bili, vsaj zame, čisto nepričakovani. Niti v najbolj drznih sanjah si nisem mislila, da ljudje do živali čutijo več empatije, kot do bolnikov, celo do novorojenčkov.

    »Se pa tudi ob vse obregnete!« mi je eden zabrusil. Drugi je dodal: »Če imate probleme s temperaturo v porodnišnicah pojdite tja in se borite, da ne bo tako! Tudi mi se borimo, da ne trpijo nedolžne živali! Iz vašega pisanja sem razumel, da so živali za vas manj vredna bitja.« »Naj se še dojenčkoljubi pobrigajo toliko za dojenčke, kot se mi za kužke, pa ne bo nobenemu hudo. Ne pa da se samo stoka in godrnja čez une, ki kužkom pomagajo.«

    »Ali veste, da smo ljudje samo ena izmed vrst živali in da so ženske včasih rojevale na njivi?«

    In še pozitivna razmišljanja:

    »Bolano. Pa ne s strani tistih, ki skrbite za kužke, ampak s strani tistih, ki jim ni mar za človeka!«

    »Ko bi ljubitelji živali z eno besedico pokazali sočutje do dojenčkov v porodnišnici! Pa je ne najdem.«

    »Žalostna bilanca pričujočih odgovorov. Skrb za živali že prehiteva človekoljubnost.«

    Zvečer, ko zlezem v posteljo, ne morem zaspati. Razmišljam, kako je mogoče, da so tisti, ki jim je bilo mar za kužke, nemudoma dosegli, da je bila brezsrčna Švicarka sankcionirana?! Zakaj, konec koncev, kakšnega podobnega, zelo simboličnega zneska ne plačajo tudi tisti, ki po slovenskih bolnišnicah namerno mučijo bolnike?

    Če zmoremo ob najhujši vročini zagotavljati znosne razmere za kužke, zakaj jih ne tudi za ljudi? Za bolnike? Za novorojenčke? So moja pričakovanja, da bi bil že skrajni čas, da se v zdravstvu neha krasti, pa da se da raje bolnikom, tako nemogoča?

    Žal bo, tako kaže, moje upanje, da bo kdaj bolje, zdaj zdaj izginilo. Danes smo izvedeli, da je v UKC umrla majhna deklica. Novica se je razširila ravno v trenutku, ko so politiki, ki so bili neposredno odgovorni za vse, kar se je najslabšega dogajalo v javnem zdravstvu, z Levico parafirali protokol o nadaljnjem sodelovanju z manjšinsko vlado.

    Tolaži me vsaj misel, da ljubitelji psov in ostalih živali, ne bodo obupali! Vem, da se bodo še naprej borili za svojo stvar!

    Za bolnika, četudi ga v bolnišnici izčrpava neznosna vročina, kot kaže, pa ni nikomur dosti mar.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 9

    1. Ja, go. Milena, dobro ste napisali, ampak vaš klic bo slišalo zelo malo ljudi. Te naše ljube Slovence danes bolj skrbi, da se ne bo k nam vdirajočim črnim bojevnikom slabo godilo med nami. Pa tidi kruhoborcem dobro kaže.
      Na dopustu ob toplem morju sem prebiral staro (od leta 1800 in še nekaj) zgodovino evropskih in azijskih natodov.
      No, v tej pisani zgodovini piše, da smo bili Slovenci mnogo številčnejši kot danes, vse drugo pa enako kot danes. Vedno smo si bili v kriznem času neenotni in nesložni. Le ov obdobju kneza Samota smo pokazali enotnost in slogo.
      No 90-tega leta smo imeli ponovno kneza Samota – Jožeta Pučnika. Ta spoštovani rodoljub je sicer uspel narod za kratek čas poenotiti, vendar je lek proti Balkani, Rusiji in komunizmu prehitro popustil in bolezen, ki nas sedaj tare, se je prehitro vrnila.
      Škoda, škoda, da ni več Samota – Jožeta.

    2. mnogi bralci bodo v napisanem zaznali, da Mileno bolj skrbi za bolnike kot za KUŽKE.
      Obdolžili jo bodo, da širi sovražni govor.

    3. Kot piše dr. Blaž Mrevlje, smo zavarovanci vsako vstavljeno žilno opornico zajedalskim prisklednikom javnega zdravstva preplačali v višini vrednosti vsaj ene klimatske naprave. In takih opornic vstavijo samo v UKC vsak dan več deset. Vse to je dokumentirano predstavila javnosti posebna raziskovalna ekipa novinarjev TV Slovenija in vse to je potem temeljito raziskala in dokumentirala tudi parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec. O vsem tem je prejšnji teden zgroženo pisal v Sobotni prilogi Dela tudi ugledni predstojnik z enega od oddelko UKC akademik dr. Marko Noč.
      A še vedno velja: “Psi lajajo, karavana pa nemoteno nadaljuje svojo pot!”
      Ministrica za zdravje v odstopu Milojka Kolar Celarc zgovorno molči.
      Premier vlade v odstopu dr. Miro Cerar in prvak SMC, ki jo je ves čas in dvema utemeljenima interpelacijama navkljub brezrezervno podpiral, prav tako zgovorno molči.
      Prvaka vladajoče koalicije v razsulu, mag. Dejan Židan (SD) in Karl Erjavec (Desus), ki sta stanje v javnem zdravstvu ves čas alibično kritizirala, a nesposobno in škodljivo ministrico Kolar Celarc ves čas sostorilsko branila pred interpelacijama, prav tako alibično molčita.
      Mesečniki Levice, ki so se edini od strank prejšnjega sklica vzdržali v DZ, ko je bilo treba podpreti izčrpno dokumentirano zaključno poročilo preiskovalne komisije DZ o zlorabah posrednikov v javnem zdravstvu zgolj ob žilnih opornicah, so se s tem zavrženim dejanjem postavili celo javno na stran nenasitnih zasebnih zajedalcev javnega zdravstva iz vrst mafijsko vodenih in organiziranih posrednikov in dobaviteljev, ki kriminalno in nezakonito skubijo zavarovance v javnem zdravstvu vsako leto za nekaj sto milijonov evrov ter neposredno povzročajo vse daljše in vse bolj brezupne čakalne vrste v javnem zdravstvu – na predčasno smrt.
      Ob vsem tem zgovorno molčijo pristojni organi in funkcionarji pristojnih in poklicanih organov preiskovanja in nadzora, državnega tožilstva, da o mrtvoudnem in apatičnem sodstvu sploh ne izgubljamo besed.
      In od nove vlade političnega diletanta Marjana Šarca, v kateri bodo na istih marionetnih vodilih iz podzemlja iste “globoke države” še naprej služili mafijskemu črpanju denarja zavarovancev na zasebne žepe še naprej in do skupnega konca tudi prvaki dr. Miro Cerar, Dejan Židan, Alenka Bratušek in Karl Erjavec z njihovimi vdanimi pribočniki, tudi ni mogoče pričakovati ničesar odrešilnega. Še posebej ne, ker jih bo ortodoksna neomarksistična ekstremna Levica nenehno silila k nadaljnji monopolizaciji in centralizaciji javnega zdravstva, kar bo le še povečevalo možnosti korupcije, nepotizma in klientelizma v javnem zdravstvu, zmanjševalo kakovost in obseg zdravstvenih storitev ter še naprej podaljševalo vrste diskriminiranih zavarovancev v vsiljeni čakalnici na prezgodnjo smrt.

    4. “a nesposobno in škodljivo ministrico Kolar Celarc”

      To gospo vedno angažirajo, ko je treba z ustreznega visokega položaja ščititi lobije iz ozadja. Vseeno pa je dejstvo, da je kot direktorica uspešno sesula dobro organizirano davčno službo – SDK – po mojem mnenju manj tragično kot njeno “delovanje” v zdravstvu. Predvidevam, da ni tako neumna kot se dela in da je za svojo rabeljsko vlogo ustrezno nagrajena. Na škodo državljank in državljanov Slovenije.

    5. Dilema psi ali ljudje je umetna, kolumna pa ponesrečena.

      Za vse je treba poskrbeti.

      Nekoč sem poslušal neko tovarišico, ki se je razburjala, da se zbirajo prostovoljni prispevki za živalsko zavetišče namesto za otroke.

      Vprašal sem jo, koliko je že darovala za uboge otroke.

      Namesto odgovora je umolknila in se pobrala.

      Koliko bolnikov in otrok manj bi se v bolnišnicah mučilo v tej vročini v potu svojega obraza, če bi ljudje ravnodušno gledali, kako psa trpita in umirata v razbeljenem avtu?

      Vsem moramo omagati, ljudem in živalim, ko so v stiski.

      Sicer pa Slovenci ne slovijo po pretirani ljubezni in skrbi za živali.

      Za blagor ljudi so zadolženi parlament, vlada in cela vrsta institucij.

      Če nič ali premalo naredijo, jih je treba zamenjati.

      Sicer pa ljudem še pomagati ni mogoče, če si sami nočejo pomagati.

      Kako si sicer lahko razlagamo situacijo, , da so volivci znova dali možnost strankam, ki so v okviru aktualne prepočasi odhajajoče vlade zavozile zdravstvo, da v novem mandatu dokončno uničijo še tisto, kar je ostalo za njimi iz preteklega mandata.Pa ne gre le za zdravstvo. Tudi v drugih državnih podsistemih skoraj ni ostal kamen na kamnu.

      Iz lastnega poznavanja stvari lahko trdim, da dilemo, pomagati ubogim ljudem ali živalim, odpirajo predvsem ozkosrčneži, ki še nikoli niso segli v žep ali mignili s prstom, da bi pomagali enim ali drugim.

    6. Na robu našega starodavnega mesta je bila in je še klavnica.

      Še v gnili Jugoslaviji so se odločili, da bodo goveje meso izvažali v neko islamsko državo, ki pa je zahtevala obredno klanje živali.

      Rečeno, storjeno, z jutrovega so prišli so halal klavci.

      Celo najbolj surovi mesarji in klavci klavnice so si zatiskali oči in ušesa, da ne bi ne videli in ne slišali tega grozovitega mučenja živali.

      Toda, dokler ne bo poskrbljeno za vse ljudi in za vse otroke, lahko dopuščamo tudi halal morijo.

    7. Dejan Židan, predsednik slavne SD, je oni dan dejal:

      “Sedaj gremo naprej. Ukrepi v partnerski pogodbi so resnično dobri in si jih ljudje ZASLUŽIJO.”

      Enkrat pa ima končno prav tudi vedno umni Židan.

      Volivci, ki so neumno volili si to zaslužijoto koalicijo, to parnersko zvezo in to vlado, vlado, ki jo bodo rodili in ukrepe, ki jih bodo izvajali.

      V nacionalnem institut za srčno krurgijo otrok je umrl dojenček, kr mu je mehiški zdravnik postavil napačno diagnozo, indijski kirurg pa narobe operiral. Morda je bilo celo obratno, kar ne spremeni poante, ki izjhaja iz tega nesrečnega primera.

      Od vlade, ki je v preteklem mandatu do konca in naprej zavozila zdravstvo in ki bo še naprej odločala, okrepljena s strokovnjaki iz LMŠ, SAB in LEVICE, med drugim tudi o našem zdravju, lahko pričakujemo, da bo uresničevala Židanovo napoved, gremo naprej, volivci si zaslužijo naše ukrepe.

      Trpinčene živali pa bodo še morale trpeti in počakati da tudi k nam pride pamet.

    8. Naj vam zaupam, da ni vse tako črno, kot je videti, in da prihodnost postaja rdeča.

      Luka Mesec bo hibrid, pravi Požar.

      Bo nadpredsednik vlade in poslanec v eni osebi.

      Na ekonomski fakulteti, kjer je menda že nekaj časa vpisan, pa še ni položil niti enega izpita.

    9. Kako malo je človek vreden za oblastnike in najrazličnejše javne servise v tej državi, je pred leti slikovito prikazal že tudi nekdanji minister dr. Žiga Turk. Vsi, ki vozimo svoje ljube štirikolesnike na redne servise, vemo, da se lahko naročimo tako rekoč do minute natančno za sprejem ter da lahko ob določenem času svoje “vozičke” tudi temeljito oprane in “zglancane” prevzamemo. Še več. Takoj po opravljenem delu nas serviserji po mobilcu oz. sms vprašajo o kakovosti usluge in o stolnji zadovoljstva. Običajno pa temu brzostrelnemu e-odzivu sledi še klasična pisna anketa na papirju, s katero si prislužimo še kako dodatno boniteto konkurenčnega ponudnika.
      Pa se vprašajte, kdaj ste se lahko do minute natančno naročili za sprejem in bili tudi sprejeti in obravnavani pri svojem osebnem zdravniku ali pri specialistu. In ali vas je kdaj kdo v imenu ustanove javnega zdravstva kdaj kaj povprašal o kakovosti obravnave, terapije in o vaši oceni opravljene medicinske storitve. In nič drugače ni po začasnem zdravljenju v bolnišnici. Nihče pacientov nikoli nič ne vpraša, še veseli naj bodo, da so sploh sprejeti in obravnavani še pred smrtjo.
      Kar pomeni, da so tako hišni štirinožni ljubljenci kot tudi malikovana vozila v dejanskem vrednostnem sistemu naše družbe tako rekoč samoumevno deležna mnogo višje stopnje pozornosti, spoštovanja in celo dostojanstva od čisto preprostih in povsem navadnih državljanov RS – se pravi, davkoplačevalcev, zavarovancev, pacientov.

    Komentiraj