Za Evropejce realnost nova hladna vojna z Rusijo in Kitajsko. In kako proruski smo še v Sloveniji?

Vir foto: aerbus.ru
POSLUŠAJ ČLANEK
Po novi raziskavi javnega mnenja v EU večina državljanov izbranih članic EU-ja meni, da je v teku nova hladna vojna s Kitajsko in Rusijo, vendar večinoma ne mislijo, da je vanjo vpletena tudi njihova država. Temveč ZDA, vlogo evropskih držav pa po njihovem prepričanju prevzemajo institucije EU.

Odnos anketirancev do držav članic je tako do Kitajske kot tudi do Rusije precej negativen. Mi pa smo z reprezentativno javnomnenjsko raziskavo (Episcenter) izmerili, kako ti velesili vidijo Slovenci. Med volivci so mnenja deljena. Ugotovili smo velike razlike med koalicijskimi volivci, ki imajo negativen odnos do obeh omenjenih držav, in opozicijskimi, pri katerih je odnos do Rusije precej boljši.

Velika raziskava, ki jo je Evropski svet za zunanje odnose opravil v 12 državah članicah EU (Avstrija, Danska, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska Nizozemska, Bolgarija in Madžarska) maja in junija letos, kaže, da se večina evropskih državljanov strinja, da se je hladna vojna spet vrnila. Naraščajoče rivalstvo med ZDA in Kitajsko vidijo kot novo geopolitično realnost.

Evropejci se počutijo veliko bližje ZDA kot Kitajski in v večini držav bližje ZDA kot Rusiji (z izjemo Bolgarije). Presenetljivo je, da med tistimi, ki so izrazili svoje stališče, več Evropejcev verjame, da je Evropska unija že vpletena v hladno vojno s Kitajsko. Državljani EU članic tudi verjamejo, da se bodo v novi hladni vojni borili v Bruslju in Washingtonu, ne pa v Parizu in Berlinu ali Varšavi, Rimu in Madridu, torej ne v njihovih državah.

Le 15 odstotkov državljanov pravi, da so zagotovo ali verjetno v hladni vojni s Kitajsko, 59 odstotkov pa meni, da njihova država še vedno ni vpletena. Petindvajset odstotkov jih meni, da je njihova država zagotovo ali verjetno v hladni vojni z Rusijo, vendar se 46 odstotkov ne strinja. Preostali niso prepričani, ali se hladna vojna sploh dogaja. Poljska in Francija sta edini anketirani državi, kjer več ljudi meni, da je njihova država v hladni vojni z Rusijo, kot pa tistih, ki se s to trditvijo ne strinjajo.

Zanimivi pa so odgovori na vprašanje, kdo ima največji vpliv na to, kako "svet stoji". To nista ne Rusija ne Kitajska, temveč multinacionalne združbe, legitimne nacionalne vlade in parlamenti, ki delajo skupaj, ter milijarderji, kot so Bill Gates, George Soros in ostali.

Slovenci ocenjujemo poročanje o Kitajski in Rusiji kot primerno, odnos do Rusije precej boljši pri opozicijskih volivcih


Raziskave ECFR so pokazale vse večji skepticizem glede Pekinga in nespremenjeno ter še vedno negativno dojemanje namere Moskve. Ravno zato smo preverili tudi mnenje Slovencev o različnih državah - vprašali smo jih, ali je njihovo mnenje o teh prej dobro, prej slabo ali nevtralno.

Na splošno odnos do Rusije kot »prej dober« ocenjuje 12 % Slovencev, do Kitajske pa le 6 %. Kot »prej slab« pa do Rusije 39 %, do Kitajske pa kar 45 %.

Zanimivo je, da pri opredeljevanju samo do teh dveh držav med volivci opozicije in koalicije ni bistvenih razlik. 43 % slednjih ima o Rusiji slabo mnenje, o Kitajski pa slaba polovica. A hkrati ima desetina volivcev koalicije o Rusiji dobro mnenje, glede Kitajske pa je takšnih le 3 %.

Tudi med volivci leve opozicije jih ima ravno 43 % slabo mnenje o Rusiji, tistih s "prej dobrim" mnenjem pa je 13 %. Do Kitajske ima  odklonilen odnos 44 % volivcev strank leve opozicije, le 8 % pa pozitivnega.

Vidnejše razlike nastanejo šele, ko razmerja med dobrim in slabim mnenjem primerjamo z večjim številom držav oziroma entitet. Volivci koalicije tako Rusijo in Kitajsko postavljajo povsem na zadnje mesto, medtem ko volivci leve opozicije še slabše vrednotijo Poljsko in Madžarsko.

Kako Slovenci vidijo poročanje naših medijev o Rusiji in Kitajski


Raziskava: Episcenter, N=800


Zanimalo nas je še, ali po ocenah sodelujočih v anketi slovenski mediji na splošno govorijo preveč pozitivno, primerno ali preveč negativno.

Glede Kitajske 55 % vprašanih meni, da je poročanje v slovenskih medijih primerno, 22 % jih meni, da je preveč pozitivno, 23 % pa, da je poročanje preveč negativno. V primeru Rusije kot primerno poročanje o tej državi v slovenskih medijih prepoznava 56 % anketirancev, da je preveč negativno jih meni 27 %, da je preveč pozitivno pa 16 %.

Glede na mnenje preveč negativno/preveč pozitivno v primeru Rusije je pri volivcih opozicije ali koalicije precejšnja razlika. 29 % volivcev koalicijskih strank meni, da je poročanje o Rusiji preveč pozitivno, kar 34 % pa jih enako meni za Kitajsko. Na drugi strani jih le 16 % meni, da je poročanje o Rusiji preveč negativno, glede Kitajske pa enako meni desetina.

Opozicijski volivci na drugi strani v 27 % menijo, da o slovenski mediji o Rusiji poročajo preveč negativno, 23 % pa jih enako meni za Kitajsko. Kot preveč pozitivno pa poročanje o Rusiji razume 11 %, o Kitajski pa 15 %.

KOMENTAR: Uredništvo
Odnos do Rusije združuje skrajnosti na eni in zmernosti na drugi strani
Časi se spreminjajo, v Sloveniji ni več toliko ljubiteljev Rusije kot nekoč. Natančneje povedano - sčasoma se delež le-teh znižuje pri volivcih politične levice, predpostavimo pa lahko, da narašča pri volivcih aktualne koalicije, predvsem pri najbolj desnem krilu volivcev SDS-a, ki v Putinovi Rusiji, podobno kot desničarske stranke v Evropi, vidijo nekakšen branik starih vrednot in krščanstva v Evropi, manj pa so občutljivi na avtoritarne prakse ruskega predsednika, denimo pri zatiranju politične opozicije in kritičnih novinarjev. Kljub temu je predvsem pri vprašanju o medijskem poročanju do posameznih entitet opaziti, da proruski sentiment še vedno nekoliko bolj odstopa pri levičarskih volivcih. Hkrati imajo ti izrazito slabše mnenje denimo o Poljski in Madžarski, čeprav gre objektivno gledano za precej bolj demokratični in evropeizirani državi. A tu svoje naredi medijska propaganda, ki je proti tema dvema članicama EU v Sloveniji izrazito negativna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki