Za čigave interese so škodljive posledice, ki jih s sprejetjem zakona Inštituta 8. marec odpravljajo danes?

Osnovna foto: dz-rs.si, Matija Sušnik. druge foto: pixabay, youtube

Najprej so odpravili Janševo vlado, zdaj odpravljajo še njene škodljive posledice.

Takšna je javna logika aktivistov Inštituta 8. marec in še nekaterih drugih organizacij, ki so zmagoviti politiki vsilile svoj zakon o “odpravi škodljivih posledic Janševe vlade”.

Nekoliko amandmiranega ga je v torek potrdil odbor DZ z notranje zadeve, danes pa še v državnem zboru, ko je koalicijska stran zanj nabrala skupaj 52 glasov, opozicijski SDS in NSi pa 27 proti. SDS sicer napoveduje ustavno presojo zakona.

Ker ob tako vehementnih ideoloških oznakah pozoren človek zastriže z ušesi, smo pogledali, kateri interesi so v ozadju, zakaj je do tega zakona sploh prišlo ter kaj prinaša. 

Zakonodajno-pravna služba ima zadržke

Kot smo že omenili, so predlog zakona vložili v Inštitutu 8. marec. Vanj je vključenih 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času prejšnje vlade. Zakon pa ni šel povsem gladko skozi. Zakonodajno-pravna služba je imela vrsto pripomb na posamične novele zakonov.

Predvsem so kot sporno smatrali noveliranje več zakonov v okviru zgolj enega zakona, t. i. omnibus zakon. Po mnenju zakonodajno-pravne službe je bolj smotrno, da se novelira vsak zakon posebej. Nenavaden je že sam naslov zakona, saj ne odraža bistvene vsebine zakona, ampak zgolj predlagateljevo subjektivno oceno, zato so predlagali, da se naslov zakona ustrezno prilagodi. V zakonodajno-pravni službi so še povedali, da ta zakon vključuje tudi materijo Zakona o davku na dohodek pravnih oseb, ki je izločen iz referendumskega odločanja, zato referendum na celoten zakon ni mogoč.

O predlogu zakona ima vlada sicer pozitivno mnenje, vključila pa je že tudi 15 dopolnil k predlogu, ki so bili prav tako potrjeni. Kot so povedali v koaliciji, ti odpravljajo pomisleke zakonodajno-pravne službe. V opoziciji, predvsem v SDS so bili med drugim kritični do zakona, češ da je predlog zakona neustaven, da ne dopušča referenduma in da ni bilo javne razprave. Povedali so še, da v javno razpravo ni bila vključena stroka, da tisti, ki jih spremembe zakonov zadevajo, niso imeli možnosti podati svojega mnenja in da je t. i. omnibus zakon v nasprotju s poslovnikom državnega zbora. Menijo tudi, da zaradi dopolnil koalicije to ni več isti zakon, kot je bil prvotno.

Dejan Kaloh, SDS: “V poslanski skupini SDS za sprejem takšnega zakona vidimo le en razlog, to je seveda politični razlog. Torej povsem neracionalno nasprotovanje sprejetim zakonskim rešitvam pod prejšnjo vlado.”

Kdo bo imel koristi?

Katere stvari torej ureja Zakon proti »škodljivim ukrepom« pretekle oblasti? Na piki imajo, kot že rečeno, 11 zakonov. To so Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o organiziranosti in delu v policiji, Zakon o prevozih v cestnem prometu, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Kazenski zakonik, Zakon o državnem tožilstvu, Zakon o orožju, Zakon o tujcih, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb in Gradbeni zakon.

Na spletni strani gibanja Gremo volit so pri vsakem zakonu napisali, kakšne so njihove zahteve in kako naj bi to dosegli. Tako lahko vidimo visokoleteče cilje, če gremo po vsakem zakonu posebej, kot so depolitizacija šolstva, varovanje okolja, nepolitična policija, delavske pravice, kakovostno, in ne politično všečno kulturo, enakost pred zakonom, pravno državo, varno družbo za vse, odprt in kakovosten akademski prostor, pravičnejšo obdavčitev in bolje urejen prostor.

Sliši se seveda obetavno, a je nekoliko manj, ko ugotovimo, kako se nameravajo izvesti omenjene spremembe. V veliki večini primerov gre zgolj za vračanje v »prvotno stanje«. Večjo moč se daje tudi nevladnim organizacijam, recimo pri Zakonu o ohranjanju narave, po katerem bi naravovarstvene organizacije z zelo malo članstva imele možnost, da “ščitijo interese narave” v upravnih in sodnih postopkih ter omogočajo naravovarstveni nadzor le za to usposobljenim osebam. V kulturi bi tudi npr. večjo moč in avtonomijo dobile strokovne komisije, manj pa bi bilo pri podeljevanju javnih sredstev »samovolje« ministra, kot temu pravijo v Zavodu 8. marec.

Depolitizacija šolstva bi izgledala tako, da bi se število mest v svetih vrtcev in šol spet prevesilo v prid zaposlenim ter v škodo predstavnikom ustanovitelja (občine) in staršev – po trditvah aktivistov bi s tem onemogočili politično kadrovanje ravnateljev in pedagoških delavcev.

V večini primerov gre tako zgolj za vzpostavitev razmer, kakršne so bile pred prejšnjo vlado.

Dejan Kaloh, SDS: “Želite si imeti nadzor nad vrtci in osnovnimi šolami preko vašega sindikata SVIZ, želite imeti policijsko ministrico, ki obvladuje slovensko policijo in verjetno tudi morebiti naroča politične pregone, želite si imeti strokovne komisije na Ministrstvu za kulturo, ki bodo sestavljene iz predstavnikov vam naklonjenih prej nevladnih, zdaj vladnih organizacij, želite imeti tožilstvo, ki bo podrejeno vaši politični opciji … želite si nevladnih organizacij na področju varstva okolja in narave, ki bodo rušile vsak projekt, vsako investicijo, in pa namesto slovenskim dajete prednost tujim študentom.”

Dr. Vida Čadonič Špelič, NSi: “Na matičnem odboru smo veliko slišali o subjektivnih občutkih, nismo pa dobili niti enega podatka o tej dejansko nastali škodi, pod katerega bi se podpisala stroka.”

Taksist, ki noče konkurence izpopolnjenih tujih digitalnih platform

Nekoliko bolj zanimive pa so predvidene spremembe Zakona o prevozih v cestnem prometu. Njihov cilj je ukinitev pravne podlage za vstop konkurenčnih večjih digitalnih platform za prevoze, kot je denimo Uber, na slovenski trg. V gibanju Gremo volit so zapisali, da je po sedanji ureditvi možno odpiranje vrat za “poslabšanje delovnih pogojev poklicnih taksi voznikov, pospeševanje prekarizacije in nelojalno konkurenco.” Delo taksistov se tako dodatno deregulizira in prekarizira, njihov že tako slab položaj pa se je zgolj še poslabšal.

Na tviterju je situacijo komentiral podjetnik s kilometrino v informacijskih start-upih, Aleš Špetič. Zapisal je, da bi se bilo vredno od slovenskih taksistov naučiti lobiranja, saj so še vedno med najslabšimi in najpredvidljivejšimi, a jim vedno uspe blokirati kakršnekoli izboljšave. Kritičen je do napovedanih preprečitev vstopa Uberja v Slovenijo, saj imajo slovenski taksiji veliko problemov.

Niso standardizirani, nimajo indikatorja zasedenosti, cene niso enotne, nimamo pa tudi možnosti izbire, katerega taksista bi izbrali. Za konec je napisal, da namesto, da bi se odpravilo prekarizacijo, kar bi seveda tudi poseglo v večino delovnih razmerij obstoječih taksistov, se raje poskuša blokirati storitev, ki jo ima večina držav. Saj bi to razbilo monopol.

Kot že dalj časa opozarja Bojan Požar, ima največ interesa za blokado tuje konkurence domači taksist in vodja sindikata taksistov Dejan Jefim, ki je tesno povezan z glavnimi akterkami inštituta 8. marec. Ta naj bi po pisanju Požarja preko svojega podjetja Net Informatika taksistom prodajal svoje digitalne storitve in se zato močno boji tuje konkurence.

Jefim Požarja zaradi navedb o “taksi mafiji” in primerjav z Jimmyjem Hoffo, nekdanjim vodjo sindikata v ZDA, ki so ga povezovali z mafijo in kriminalom ter je bil obsojen na 13 let zapora zaradi podkupovanja in goljufije, tudi kazensko in odškodninsko preganja.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1546873954870169603

Ne rešujejo Slovenije in sveta, temveč interese

Zakon, poimenovan kot “Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države,” že v naslovu pove, da gre vodi ideologija. A če pogledamo malo za visokoleteče besede o reševanju Slovenije pred padlo Janševo diktaturo, se pokažejo čisti, goli interesi.

Največji hec tega je, da zakon s tem čudnim imenom najbrž res odpravlja škodljive posledice, ampak bistveno je, škodljive za koga. Bolj kot za ljudi, vse kaže recimo za taksista, povezanega z nevladniki, ki si želi za vsako ceno ohraniti monopol pred tujo konkurenco. Ali interes par posameznikov, ki v imenu “naravovarstva” blokirajo potrebne projekte v lokalnem okolju.

Ali jim bo uspelo, bomo videli. Rezultat glasovanja ni vprašljiv, a obstaja možnost, da bo ustavnost takih “odprav škodljivih posledic” s posegom v 11 zakonov opozicija preverila na Ustavnem sodišču. Navsezadnje imajo za to trden temelj v mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora.

4 komentarji

  1. Največja žalost pri vsem tem je da ti nevladniki pomagajo pri privatizaciji edinega kar je še ostalo, to je energetika. Se tega ne zavedajo? Dvomim! So pač del elite, ki vidi samo sebe. Že Golobovo priporočilo, naj gremo vsi na morje, kaže na to. Če mene vprašate, je to podcenjujoče za zdrav razum.

  2. Gre za butalski zakon, kar je potrdil tudi premier Golob v sinočnjem intervjuvu na RTV, ko je priznal, da so nekateri ukrepi iz tega zakona problematični,
    vendar, ker jih je pripravil 8. marec, jih niso hoteli spreminjati,
    pa čeprav bi to storil vsak dober gospodar.

    Politika je torej povsem izničila gospodarno odločanje in ukrepanje nove vlade in njenih poslancev .

    Kako lahko potem verjamemo, da zdaj ne bo politike na RTV.
    Obratno, še več je bo, vendar le leve, ne pa tudi desne kot to zahteva slovenska ustava.

Komentiraj