Za Čehi in Slovaki tudi pri medijski svobodi

POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih letih je prav težko najti mednarodni kazalec, po katerem bi Sloveniji šlo bolje od primerljivih držav, ki so nekoč bile razvojno daleč za nami.

Na Domovini smo tovrstnih primerjav izpostavili že veliko, tokrat pa je za novo zaslužna organizacija Novinarji brez meja, ki vsakoletno oceni medijsko svobodo v državah sveta ter obenem v vsaki izmed njih izpostavi najbolj problematične prakse, ki to svobodo omejujejo.

Slovenija se je letos znašla na 37. mestu, precej za Češko, Slovaško, pa vendarle pred Poljsko in Madžarsko.

"Svetovni zemljevid svobode tiska postaja vse bolj temen. Globalni indeks (ki ga računa organizacija Novinarji brez meja) ni bil nikoli tako visok, kar pomeni, da je medijska svoboda ogrožena bolj kot kadarkoli," v uvodu svojega poročila zapišejo Novinarji brez meja.

Organizacija vsako leto v 180 državah oceni stanje pluralizma in neodvisnosti medijev, ustreznost zakonodajnega okvirja in varnost opravljanja novinarskega poklica.

Po mnenju organizacije naj bi letošnji indeks odseval svet, v katerem so napadi na medije postali običajni, v vzponu pa so politični samodržci. Pri tem omenjajo Donalda Trumpa, Viktorja Orbana ter situacijo na Poljskem.

Ob Brexitu in Trumpovi zmagi naj bi tako vstopili v dobo postresničnosti, propagande, lažnih novic in zatiranja svoboščin, sploh v demokratičnih državah.

V letošnjem letu je bilo po svetu ubitih 8 novinarjev ter še 2 spletna pisca in 1 delavec v medijih, zaprtih pa je 193 novinarjev, 166 spletnih piscev in 10 drugih medijskih delavcev.

Medijska svoboda v posameznih državah


Na najnižji - črni nivo medijske svobode so letos potonile še tri države: Burundi, Egipt in Bahrajn, in se pridružile osemnajstim drugim, ki tam ostajajo. Enainpetdeset ostalih držav je označenih z rdečo, kar pomeni, da je stanje tudi v teh ocenjeno za "slabo".

Slovenija se je znašla v družbi rumeno obarvanih držav, kar ni najboljša, pa tudi ne najslabša skupina. Lansko leto smo zasedali 40. mesto, leto poprej smo bili 35. tokrat pa smo se znašli na 37. mestu. Skromno ob zavedanju, da smo pred desetimi leti bili celo 13.

V prvi, beli skupini ponovno najdemo Skandinavce (Norveška, Švedska, Finska, Danska), na 11. mestu je Avstrija, 16. Nemčija, Slovaška je 17., Češka pa 23.

Kljub vsemu je za Slovenijo nekaj uglednih držav, denimo Francija (39.), Velika Britanija (40.), ZDA (43.). Italija je z 52. mestom celo v oranžni skupini, kot tudi Poljska (54.), Madžarska (71.) in Hrvaška (74.). Zadnja, 180. na lestvici, je Severna Koreja.

In še neomenjene svetovne velesile? Zadnje čase globalno medijsko zelo aktivna Rusija je v rdeči coni na 145. mestu, Kitajska pa je 4 mesta nad dnom lestvice, seveda v črni coni.

Svoboda medijev po svetu - klik za povečavo (vir: https://rsf.org/en/ranking/2017)
Svoboda medijev po svetu - klik za povečavo (vir: https://rsf.org/en/ranking/2017)

Kaj pravijo o Sloveniji


Za Slovenijo avtorji raziskave zapišejo, da pritisk mednarodnih nevladnih organizacij na medijsko svobodo pri nas nima učinka. Obrekovanje je še vedno kaznivo dejanje, znani politiki pa novinarje in medije pogosto tožijo.

Omenjajo še široko zastavljeno pravico do popravka, v kateri lahko vsakdo, ki se zaradi medijskega poročanja čuti užaljenega, na enakem mestu v časopisu zahteva popravek.

KOMENTAR: Uredništvo
In vendar se premika
Do večje medijske svobode v Sloveniji na poti še vedno stojita dve veliki oviri. Najprej izrazito nepluralno (levičarsko) usmerjen medijski mainstream, na čelu z nacionalnim radijem in televizijo, takoj nato pa medijska navezanost na politične in kapitalske centre moči. Pri slednjem praktično ni razlike med največjimi levo in desno usmerjenimi mediji. Ker je na deformiranem medijskem trgu zelo težko preživeti, je pri nas zelo malo od politike in/ali kapitala neodvisnih medijskih projektov, ti večinoma obstajajo le na spletu. A prav ti s svojo nekonvencionalnostjo in viralno prodornostjo v slovenski medijski prostor prinašajo svežino, ki nedvomno prispeva k pluralnosti in s tem k dvigu medijske svobode v državi. Kljub vsemu bi Slovenija potrebovala močan, sodoben, neodvisen osrednji medij, ki bi Slovencem pomagal izpeljati miselni preskok iz preživele socialistične miselnosti, s katero je naša družba še premočno prežeta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike