Za 8. marec nekoč na ulico za boljše delovne pogoje, danes na šoping v Gradec
POSLUŠAJ ČLANEK
Na dan, ko se poveča prodaja rožic, zgodovinsko obeležujemo ekonomske, politične in socialne dosežke enakopravnosti žensk, hkrati pa lahko spremljamo zanimive oblike praznovanja in protesta sodobnih žensk.
Leta 1857 so se na današnji dan s protestom proti nečloveškim delovnim pogojem in nizkim plačam uprle delavke New Yorških tekstilnih tovarn. Policija je ženske napadla in aretirala. Dve leti kasneje so marca ustanovile prvi ženski delavski sindikat. Na današnji dan l. 1908 je 15.000 žensk na New Yorških ulicah zahtevalo krajši delovni čas, boljšo plačo, delovne pogoje in volilno pravico. Dve leti kasneje je feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala priznanje mednarodnega dneva žena.
In kako ženske praznujejo danes? Mlajše gredo v šoping. Študentska organizacija v Ljubljani na dan žena študentke (in študente) pelje na nakupovalni izlet v Gradec.
Organizacija, katere višek prizadevanj za ženske pravice je dejstvo, da je svoj etični kodeks zapisala v ženski spolni obliki (za moške torej ne velja?), sicer zatrjuje, da šoping ni povezan z dnevom žena.
Njihove bolj aktivistične kolegice iz Študentske Iskre s sorodnimi organizacijami organizirajo dogodek Protest 8. marec. Protest žensk bo danes ob 16.00 na Kongresnem trgu, namenjen boju za »prepoved oviranja dostopa do prekinitve nosečnosti, prepoved širjenja zavajajočih in napačnih informacij ter prepoved nadlegovanja žensk, ki obiskujejo ginekološke klinike, korektno in kakovostno oskrbo nosečnic in porodnic, ohranitev pravice do varne in dostopne prekinitve nosečnosti ter dostopne kontracepcije, boj proti obremenitvi žensk z neplačanim gospodinjskim delom in več«
Sodobne ženske pravice so torej zreducirane na boj proti kulturi življenja, svobodi govora, nudenju pomoči in podpore nosečnicam, ki želijo narediti splav, gospodinjenju, poleg tega pa se sodobne feministke neutemeljeno spravijo tudi na zdravstvo, češ da nosečnice in porodnice niso korektno in kakovostno oskrbovane.
Medtem ko z nekaterimi banerji opozarjajo na načine
zatiranja žensk (levo), z drugimi istočasno izražajo skrajno nespoštovanje do žensk:
Borile so se za pravice žensk
Leta 1857 so se na današnji dan s protestom proti nečloveškim delovnim pogojem in nizkim plačam uprle delavke New Yorških tekstilnih tovarn. Policija je ženske napadla in aretirala. Dve leti kasneje so marca ustanovile prvi ženski delavski sindikat. Na današnji dan l. 1908 je 15.000 žensk na New Yorških ulicah zahtevalo krajši delovni čas, boljšo plačo, delovne pogoje in volilno pravico. Dve leti kasneje je feministka in socialistka Clara Zetkin predlagala priznanje mednarodnega dneva žena.
Za dan žena v šoping?
In kako ženske praznujejo danes? Mlajše gredo v šoping. Študentska organizacija v Ljubljani na dan žena študentke (in študente) pelje na nakupovalni izlet v Gradec.
Organizacija, katere višek prizadevanj za ženske pravice je dejstvo, da je svoj etični kodeks zapisala v ženski spolni obliki (za moške torej ne velja?), sicer zatrjuje, da šoping ni povezan z dnevom žena.
Protest sodobnih "bork za ženske pravice"
Njihove bolj aktivistične kolegice iz Študentske Iskre s sorodnimi organizacijami organizirajo dogodek Protest 8. marec. Protest žensk bo danes ob 16.00 na Kongresnem trgu, namenjen boju za »prepoved oviranja dostopa do prekinitve nosečnosti, prepoved širjenja zavajajočih in napačnih informacij ter prepoved nadlegovanja žensk, ki obiskujejo ginekološke klinike, korektno in kakovostno oskrbo nosečnic in porodnic, ohranitev pravice do varne in dostopne prekinitve nosečnosti ter dostopne kontracepcije, boj proti obremenitvi žensk z neplačanim gospodinjskim delom in več«
Sodobne ženske pravice so torej zreducirane na boj proti kulturi življenja, svobodi govora, nudenju pomoči in podpore nosečnicam, ki želijo narediti splav, gospodinjenju, poleg tega pa se sodobne feministke neutemeljeno spravijo tudi na zdravstvo, češ da nosečnice in porodnice niso korektno in kakovostno oskrbovane.
Medtem ko z nekaterimi banerji opozarjajo na načine
zatiranja žensk (levo), z drugimi istočasno izražajo skrajno nespoštovanje do žensk:
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
Kraševka
APMMB2, kako jasno si pokazal na resnico.
Vidim, sa sva približne starosti, ker vse kar si napisal, sem tudi sama doživela - štedilnik na drva, pranje na roke, njivo orati, pšenico žeti, v mlin peljati, iz moke kruh zameseti.....
Ko so vsi imeli dovolj dela za golo preživetje, ni bilo prostora za feministke, niti za parade ponosa. Samoumevno je bilo, da je vsak opravljal svoje delo, le tako je življenje lahko spodobno potekalo dalje.
Imam vtis, da hočemo sedaj vse postaviti na glavo. Res je, da je v času Marksa in Engelsa bilo vse drugače in borba za preživetje je bila nujna. Danes pa povzročajo največ "rompompoma" tisti, ki niso pripravljeni prijeti za nobeno delo.
Sindikati imajo nalogo, da bedijo nad delavci le glede tega, ali so delavci zavarovani, če so plačani pravilno in če jim delodajalec da možnost dopusta in z zakonom določenega mesečnega urnika. Vendar sindikalisti, kot Semolič in Štrukelj, sta bolj politika, kot sindikalista in skrbita, da je na oblasti levica, LEVICA JE postala KAPITALIST. Kdor je sinoči gledal RTV 1 , je lahko ugotovil, kdo je povzročal bančno luknjo in postal lasnik kapitala - to so 90% člani FORUMA 21.
Rigelnik, ki je bil solastnik Faktor banke in drugih podjetij, pa je v času, ko si je to divje prisvajal - govoril:"Vsi bi morali imeti enako...." To je levica, ko si polni žepe propagira socializem in enakost. Narobesvet !
Podobno je s feministkami, same ne bi delale veliko, za vse bi moral poskrbeti moški. Same bi imele le pravice - brez dolžnosti.
Ko bodo pravice in dolžnosti pravilno razporejeni, bo svet lepši.
APMMB2
Z ženskim praznikom 8. marec je podobna težava, kot s socialno demokracijo.
V zgodovini so se dogajala najrazličnejše krivice. Življenje je blo težko, trpljenja v izobiju. Človek je bil nemočen, v glavnem odviseno od sebe. Nihče mu ni pomagal. Vse je moral reševati sam , dobesedno s svojimi rokami.
Človeštvo se je v zadnjih sto letih bistveno soremenilo. Roke so zamenjali sroji, danes jih zamenjujejo roboti. Kodo je danes še delavec? No, delavec v smislu marxovega proletarca. Takrat v marxovih časih se je bila bitka za kruh in košček strehe nad glavo. Bila je revščinai n beda. Le peščica judi je živela spodobno. V revščino se je rojevala kopica otrok in beda se je še povečevala.
Kaj pa danes? Izobilje na vsakem koraku. Otrok primanjkuje.
Danes govoriti o socialni državi je skorajda anahronizem. Danes govriti o enakopravnosti spolov prav tako.
Človeštvo je naredilo veik korak naprej.
Kot otrok se spomnim pravljice . Mizica pogrni se. Vrejetno se je še sedak kdo spominja. Pa opazujem mladež, ki je prenažrta vsega. Ne čoločino, ne salama, ne sir, niti čokolada, ni hrana, ki bi jo jedli. Izmišljajo si vse in starši takoj nabavijo. Kaj je ostalo od pravlice Mizica pogrni se?
Pa se spominjam časov, ko ni bilo elektrčnih štedilnikov, ni bilo pralnih strojev, ni bilo vloženie zelenjave, ni bilo hkadilnikov, ni bilo na pol pripravljene hrane. Gospodinje so moral vse nabaviti, priraviti ozimnico, prat perilo na roke, kuhati v kotlu v lugu in izpirati, Ni bilo centrfug in perilo se je sušilo na dvoriščih.
Po nakupu je gospodinja morala zakutiti štedilnik in skuhati kosilo. Tudi to je veščina, ki bi danes nališpano gospo vrglo iz tira in ne bi bila sposbna na takšnem štedilniki niti skuhati kave.
Moški pa ob vseh teh opravilih niso držalo križem rok. Delali so in to od šestih do dveh, tudi v sobotah. Ni bilo avtomobilov, še koles ne in so hodili na delo po uro in več preš. Prav toliko so porabili za povratek.
Delitev dela je bila jasna in nujna. Če bi ženske delale, bi pa oba prišla domov in ali bi bila sosobna skuhati, oprati se ukvarjati z otroki?
Klara Zetkin ni izumila električnega štedilnika, ni izumila pralnega stroja, hladilnika, ni ukazala pripravljati hrano in jo pakirati, ni ukazala industruijske pridelave živil.
Ti izumi, in ta proizvodnja je emanciirala žensko, jo osvbdila in ji ponudila enakopravnost v družbi.
Enakopravnost pa tako kot socializem se nočeta ustaviti.
Če socailaizem enačimo z levico, vidimo kakšne neumnosti levica počne. Bolj ali manj prerašča nihova dejavnost v terorizem, saj so cilji za katere so se borili Marx in drušćčina doseženi, če že ne preseženi.
Prav tako je z enakopravnostjo žensk.
Ne gre več za to, da si ženske same izbirajo poklic in položaj. Danes jih prisiljujemo, da zavzemajo položaje. Poglejmo si posiljevanje s političnim udejstvovanjem in obveznimi kvotami. Večina teh revic omaga in popolnma zavozi svoje življenje.
Ali ni naša vlada svetel primer tega. Mandatarju je uspelo zbrati kohorto nesposobnih žensk, ki so povzročile pravo katastrofo v državi. Poglejte si Milojko Kolar Celarc kot perlo med perlami. Ali ste zato, da jo ponovno ozvolite? Ali ste zato, da bodoča ženska kvota ponudi še eno Katičko, ali Ermanco? Ste zato, da šolstvo vodi tovarišica Brenčieva? Ali ste zato, da se v ponovnem sklicu pralanmenta pojavi še ena Marjana Kotnik Poropat iki bi se na glas učila čitati traktate, ki jih ne razume, napisali pa jih bodo v ozadju?
Sem za enakopravnost žensk. Naj bdo, naj bdo povsod, ampak naj počno to kar si želijo same.
Kraševka
FEMINISTKE ZAHTEVAJO SVOBODO SAMO ZA SEBE. VSEM PA, KI MISLIJO DRUGAČE KOT ONE, OPOREKAJO SVOBODO IZRAŽANJA NJIHOVIH POGLEDOV. SAME PA SO ZELO NESTRPNE.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.