Z zasedanja EU parlamenta: naši poslanci v bran Sloveniji glede migrantov, pregled drugih tem

(foto: Eva Gajšek)

Od 26. oktobra pa do včeraj je potekalo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu, na katerem so poslanci, med njimi tudi osem slovenskih, spregovorili in odločali o kar nekaj pomembnih temah. Nekaj izmed tistih najbolj aktualnih je na kratko povzetih spodaj, vse pa si lahko ogledate v napovedniku zasedanja.

Migranti: Razprava o Turčiji, Balkanu in mejah

V torek je potekala razprava s predsednikom Evropskega sveta DonaldomTuskom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem o vprašanjih glede dogovora s Turčijo, pa o valu migrantov, ki v EU prihaja po “balkanski poti”. Govora je bilo tudi o financiranju kriznih ukrepov, ki jih izvajajo članice EU.

 

Razprava je pokazala na velik razkorak med tistimi, ki zagovarjajo čimprejšnje sprejetje in izvajanje rešitev, ter med njihovimi nasprotniki, ki te rešitve vidijo kot povod za začetek konca EU. Slišati je bilo številne kritike, da vlade prepočasi izpolnjujejo obljube o finančni pomoči in dodatnemu osebju za nadzor zunanjih meja, saj za to še vedno primanjkujeta 2 milijardi evrov.

 

Slovenski poslanci so med razpravo med drugim dejali:

“Moram se oglasiti ob tendenciozni govorici kolegice (Marie A. Guzman) v zvezi z ravnanjem slovenske policije, ki je uporabila solzivec v situaciji, ko se je razvil konflikt med samimi begunci. Kako bi v takem primeru ravnala sama? Slovenska policija je ravnala odgovorno,” je očitke o ravnanju z begunci komentiral Lojze Peterle.

Tanja Fajon pa je med drugim komentirala ravnanje Hrvaške in pomanjkanje reakcije EU na njeno obnašanje ob tej krizi: “Ali Hrvaška ni dolžna spoštovati pravil EU? Zakaj molčite ob gnusnem dogajanju? Pred svojim narodom nimam več kredibilnosti, ko govorim o solidarnosti. Moji evropski voditelji mi jo izbijajo, ker molčijo.”

Telekomunikacijski sveženj: Z junijem 2017 ukinjena gostovanja v mobilnih omrežjih, nevtralnost interneta.

s Torkovim glasovanjem v Parlamentu bo sklenjen zakonodajni postopek za spremebe na področju telekomunikacijskih storitev Z junijem 2017 bo ukinjeno zaračunavanje gostovanja v mobilnih omrežjih, že prej (30. aprila 2016) pa se bodo cene gostovanja znižale na 5 centov za minuto pogovora, 2 centa za poslan SMS in na 5 centov za prenesen megabajt podatkov.

 

 V sklopu se je obravnavala tudi odprtost interneta ter hitrost prenosa podatkov. Prva bo zadala nalogo ponudnikom storitev, da morajo ti obravnavati vse internetne dostope enako, brez diskriminacije, omejevanja ali motenja ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vsebino, aplikacije, storitve ali opremo, ki se uporablja. Hitrost prenosa podatkov bo morala biti v skladu z oglaševano hitrostjo. Pri večjih odstopanjih od te hitrosti bo uporabnik lahko prekinil pogodbo, oziroma od ponudnika zahteval odškodnino.

V ta sveženj je spadala tudi razprava o nevtralnosti interneta, ki je bila v medijih najbolj odmevna.  “Na račun zniževanja cen mobilnega gostovanja ne smemo žrtvovati internetne nevtralnosti. V Evropi lahko dosežemo odpravo mobilnega gostovanja ne da bi pri tem podprli zelo slab kompromis,« je svojo odločitev proti sprejemu komentirala Tanja Fajon.

O sprejemanju uredbe o nevtralnosti interneta je na Domovini pisal Žiga Turk v komentarju: Smrt interneta? Panika je pretirana.

Škandal VW in merjenje izpustov v realnih pogojih

Poslanci so tudi sprejemali resolucijo glede škandala s prirejanjem izpušnih
plinov v dizelskih motorjih Volkswagnovih vozil.
Že pred izbruhom škandala so EU poslanci večkrat zahtevali, da bi morali preskusi avtomobilov za merjenje izpustov potekati v realnih pogojih. Uradni podatki o porabi in izpustih so namreč precej nižji od tistih, do katerih pride pri običajni uporabi vozil.

Ostro obsojam vsakršno goljufanje proizvajalcev avtomobilov, saj presežene emisije vplivajo na slabše zdravje ljudi in povzročajo okoljsko škodo.

Posted by Lojze Peterle on Tuesday, October 27, 2015

Nove nacionalne zgornje meje emisij v zraku

V sredo je Parlament sprejemal direktivo o zmanjšanju nacionalnih emisij.
Pri Odboru za okolje se zavzemajo, da bi nacionalne zgornje meje emisij od leta 2020 veljale tudi za živo srebro in določajo meje za emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin, metana, amoniaka  in trdnih delcev.

V Evropi je namreč še vedno veliko območij, kjer kakovost zraka ne dosega veljavnih standardov in obveznosti v iz Göteborškega protokola, tako da je približno 40 milijonov Evropejcev še vedno izpostavljeno ravni nad mejnimi vrednostmi.

Parlament bo sedaj začel pogajanja s Svetom ministrov, da bi dosegel sporazum o  zakonodajnem predlogu v prvi obravnavi.

 

Komentiraj