Z vladnimi idejami nezadovoljni tudi obrtniki in podjetniki. Mesec igra Božička na račun delodajalcev

Vir foto: Twitter profil Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
POSLUŠAJ ČLANEK
Delodajalci so ob robu posveta združenja delodajalcev obrti in podjetnikov ponovno pozvali k oblikovanju kapice na ceno energentov za gospodarstvo. To so že pred njimi storili tudi gospodarstveniki na srečanju z vlado, o čemer smo pisali v prispevku Golob maha z 1,5 milijarde evrov, gospodarstveniki pa predvsem želijo, da bi jim prisluhnil.

A kot kaže so podjetniki in delodajalci ostali še enkrat neuslišani. Minister za delo Luka Mesec jim je namreč predstavil spremembe, ki pa ne gredo v smer, kot bi si jo delodajalci, obrtniki in podjetniki želeli.

Še več, dobili so celo dodatno obremenitev.

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov v Sloveniji je v Ljubljani pripravilo posvet, 22. po vrsti. Tudi v njem, tako kot v ponedeljek predstavniki različnih gospodarskih združenj menijo, da je kapica na ceno energentov nujna, če želi gospodarstvo prebroditi energetsko krizo.

Kapica na ceno energentov je nujna


Marko Lotrič, ki je bil na skupščini izglasovan za novega predsednika ZDOPS, je v izjavi za medije ob robu posveta opozoril na energetsko krizo, s katero se soočajo podjetja in obrtniki. Tukaj po njegovem mnenju ni samo vprašanje ohranjanja delovnih mest, ampak obstoja gospodarstva kot celote. "Mali brez velikih ne moremo delati in tudi veliki brez malih in srednjih podjetij ne morejo preživeti," je pojasnil.

Škarje in platno sta zdaj v rokah Evropske komisije, je prepričan, a to ne pomeni, da bodo podjetniki mirovali. Obrniti se morajo na vsa možna evropska združenja in vplivati na spremembo cen. V tej zgodbi po Lotričevem mnenju ne smemo dopustiti zmagovalcev v smislu dobičkonosnosti. "Absolutno je treba plačati ceno, ki je potrebna za proizvodnjo, in mislim, da gospodarstvo pristaja na ceno 150 evrov za megavatno uro, kar je tista kapica, ki nam bo omogočila preživeti," je dejal. To po njegovi oceni predstavlja okoli 250-odstotno povečanje cen električne energije. "Na nas vseh, politiki in gospodarstvu je, da dosežemo kapico, na kakšen način, pa nam morajo povedati strokovnjaki, distributerji, proizvajalci in regulatorji EU," je še povedal.

Želimo si večjega posluha za gospodarstvo


K oblikovanju kapice na cene energentov za gospodarstvo je pozval tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar, saj ta v tem trenutku predstavlja najboljšo rešitev za gospodarstvo. "Vsi pa seveda pričakujemo neko splošno rešitev na ravni Evropske komisije, kjer bo nujno treba spremeniti metodologijo izračunavanja cen električne energije," je ob robu posveta pojasnil medijem.

Imenovanje ekipe, ki jo je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob in bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako prihodnje leto pomagati gospodarstvu pri energetski krizi, je Cvar označil za dober predlog. Verjame, "da bo v tem kriznem štabu večji posluh za potrebe gospodarstva".

Namesto kapice dodatna obremenitev delodajalcev v obliki božičnice


Seveda so bili na posvetu prisotni tudi člani vlade, med njima minister za gospodarstvo Matjaž Han in minister za delo Luka Mesec. Han je gospodarstvu obljubil, da bo vlada pripravila vse potrebno za zakonsko osnovo čakanja na delo, kot je bilo v času epidemije covida-19, in jo bo možno vzpostaviti, če bi šlo gospodarstvu slabo.

Luka Mesec pa se je izognil kapici na cene energentov, ampak celo dodal novo obremenitev za delodajalce. Povedal je, da ministrstvo za delo načrtuje spremembe delovne zakonodaje, med drugim obvezno božičnico, ta bi morala biti izplačana vsem delavcem v višini minimalne plače. "Mi smo z našega ministrstva predlagali, da se uvede obvezna božičnica, se pravi, to je dodaten regres. Če bo to sprejeto, bo zaposlenim to zimo izplačan regres v znesku minimalne plače."

https://twitter.com/mddszRS/status/1567205650941284358


Mesec sedaj predlaga le še »štempljanje« za tri skupine podjetij


Potem ko je posebej male delodajalce razburil osnutek sprememb zakonodaje s področja vodenja evidenc delovnega časa, o katerih smo pisali v prispevku Golobova vlada bi uvedla obvezno »štempljanje«, podjetniki se držijo za glavo: to so preživete metode, je Mesec včeraj pojasnil, da evidentiranje delovnega časa ne bi bilo obvezno za vse, temveč za tri skupine - za kršitelje, za tista podjetja, kjer je to zahteva delodajalcev ali delavskega kolektiva, in za tiste, ki jim to naloži delovni inšpektorat "za leto ali dve po ugotovljenih nepravilnostih".

Na to se je za Finance še odzval predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, ki na predlog odgovarja: »Minister predstavlja to kot pomoč zaposlenim zaradi draginje. Podjetja ne morejo biti socialni korektiv, to je naloga države, zato podjetja ne morejo nase prevzeti takšne zaveze, to je naloga države, da z ukrepi poskrbi, da najbolj prizadeti dobijo pomoč od države.«

Dodal je, da delodajalci soglasja k temu predlogu ne bodo dali in da ga tak predlog zelo skrbi.

Podobno je za Finance načrte ministrstva komentiral tudi Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, ki pravi, da bi bila obvezna božičnica dodatek, ki bi prišel ob popolnoma nepravem času.





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike