Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost ministrstvo skuša več ljudi spodbuditi k iskanju zaposlitve

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji je trenutno na Zavodu za zaposlovanje registriranih dobrih 70 tisoč brezposelnih oseb. Prejemnikov denarne socialne pomoči pa je približno 56.500, pri čemer jih 10.195 dobiva dodatek za delovno aktivnost. 

Posamezniki z denarno socialno pomočjo in dodatkom za delovno aktivnost skupaj dobivajo 607 evrov mesečno, pri čemer prihodki z večanjem števila članov v gospodinjstvu naraščajo in pri štiričlanski družini z dvema otrokoma in brez lastnih dohodkov, skupaj z otroškimi dodatki, dosežejo  1125 evrov mesečno.

Na Ministrstvu za delo ugotavljajo, da takšna ureditev socialne pomoči, nadgrajena z dodatkom za delovno aktivnost, ki je bila uvedena v času največje krize, ne ustreza aktualni situaciji, ko trg delovne sile potrebuje delavce, ki pa za delo zaradi doklad niso motivirani. 

Zato predlagajo ukinitev dodatka za delovno aktivnost, čemur pa nasprotujejo nekatere nevladne organizacije in radikalno leva stranka Levica. 

Dodatek za delovno aktivnost je bil sredi gospodarske krize 2012 uveden za spodbujanje aktivnosti, oziroma ohranjanja motivacije za delo. Do njega so upravičene brezposelne osebe, vključene v programe aktivne politike zaposlovanja ali zaposlitveno rehabilitacijo, pa tudi zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Od septembra 2014 so do tega dodatka upravičene tudi osebe, ki opravljajo prostovoljno delo po Zakonu o prostovoljstvu.

Danes dodatek, skupaj z denarno socialno pomočjo, presega 600 evrov in dosega skoraj 90 odstotkov minimalne plače. "Posledica te anomalije sistema je, da DSP danes postaja redni dodatek delovne aktivne populacije in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile," opozarjajo na Ministrstvu za delo.

To se odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do DSP, in sicer se je od aprila lani do danes število upravičencev povečalo za okoli 14.000.

Zaradi tega na ministrstvu nameravajo dodatek za delovno aktivnost ukiniti. Slednje bi ublažili z novim ukrepom in sicer, da prejemek, ki ga brezposelne osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katerih cilj je zaposlitev, iz tega naslova prejmejo, ne vpliva na denarno socialno pomoč.

Del nevladnikov in Levica: proti!


"Ukinitev bo imela zelo konkretne antisocialne posledice," pa opozarjajo v levičarskih nevladnih organizacijah in tudi v stranki Levica.

V inštitutu 8. marec tako pišejo, da gre še za enega v seriji ukrepov, ki slabšajo položaj žensk in enostarševskih družin ter utrjujejo prevlado peščice nad večino.

"Socialno pomoč bo izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4.600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno," pišejo na svoji Facebook strani.

Inštitut 8. marec:

"Kaj konkretno to pomeni za matere samohranilke? Dohodek enostarševske družine z enim šolajočim se otrokom, v kateri je zaposlen eden od staršev, prejema minimalno plačo (667,11 € neto). Če za otroka ne prejema preživnine, se bodo njeni dohodki zmanjšali za 197 evrov. Mati samohranilka z enako plačo in dvema šolajočima se otrokoma pa bo ostala brez 205,11 evrov.

Tudi štiričlanska družina z enim zaposlenim na minimalni plači in 2 šolajočima se otrokoma bo imela na mesec 205,11 € manj."


V inštitutu, ki se ukvarja s proučevanjem družbenih podrejenosti, še opozarjajo, da enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji, 80 % enostarševskih družin predstavljajo matere samohranilke z otroki, vsaka četrta enostarševska družina živi pod pragom tveganja revščine. Enostarševske družine že leta predstavljajo eno najbolj ogroženih družbenih skupin.

Slovenija sicer znotraj Evropske unije za socialno zaščito nadpovprečen delež BDP. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je pri tem največ denarja namenjeno starejšim, nato družinam in otrokom, bolnim, socialno izključenim itd.

Vir: Eurostat


KOMENTAR: Uredništvo
Zgolj kamenček v mozaiku za delo nestimulativne politike
Z relativno visokimi socialnimi transferji glede na minimalno in povprečno plačo, raznimi subvencijami za najnižje dohodke, otroškim dodatkom kot delom socialne politike in progresivno obdavčitvijo plač je slovenska družba po eni strani naravnana zelo solidarno, po drugi pa tudi razmeroma nepravično do delovno aktivnejših, predvsem pa nestimulativno za večji delovni angažma. Slednje je postalo problem ta čas, ko gospodarstvo potrebuje delovno silo, ki pa je na trgu dela kljub 70 tisoč registriranim brezposelnim, dobi vse težje. Med njimi je namreč mnogo takšnih, ki se dela izogibajo, za kar so opisan način dostojno nagrajevani s strani državi. Kako te ljudi spraviti v delovni pogon je seveda veliko vprašanje, k reševanju katerega usmeritev te vlade, ki je močno pod vplivom stališč in ukrepov radikalne levice ter levičarskih nevladnih organizacij ne pripomore kaj dosti. Ukinitev dodatka za delovno aktivnost je sicer en ukrep v tej smeri, vendar pomeni zgolj kamenček v mozaiku popolnoma napačno naravnanega sistema, ki ga imajo Slovenci zelo dobro "naštudiranega", kar je opazno tudi v porastu upravičencev za socialno pomoč v časih največje konjukture. Dokler ne bo večjih sprememb predvsem v smislu davčne razbremenitve dela, tudi ali predvsem tistega z dodano vrednostjo, ki zahteva višje plače, bo Slovenija ostala produkcijska država za nekvalificirano delovno silo z Balkana in matere z otroki na državni podpori. Naši izobraženi in dela željni mladi ljudje pa bodo odhajali po svoje priložnosti v tujino. V Sloveniji ne bo drugače, dokler bomo gojili socialistično miselnost v smislu, da je tistim za delo manj "sposobnim" potrebno pomagati tako, da se jim daje ribe, namesto, da bi se jih ribe naučili loviti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike