Z novimi ukrepi Banka Slovenija želi, da izberete med otroki ali nepremičnino
POSLUŠAJ ČLANEK
Z novembrom je Banka Slovenije napovedala uveljavitev novih pravil za kreditiranje prebivalstva. Nanašajo se na potrošniška in stanovanjska posojila, z omejevanjem pogojev pa želi Banka Slovenije zmanjšati sistemsko tveganje ob morebitni novi krizi.
Glavna sprememba pa se predvideva predvsem pri odstotkih plače, ki morajo posojilojemalcu ostati na mesec, če ima družino. S tem ukrepom efektivno zmanjšuje kreditno sposobnost večjih družin.
V začetku prihodnjega leta se bo minimalna plača zvišala na 940,58 evra bruto oziroma 700 evrov neto. Toda iz definicije minimalne plače pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, delovna in poslovna uspešnost. To pomeni, da se bo zgoraj omenjeni znesek, ki mora ostati po plačilu vseh obrokov posojil, povečal oziroma za 54 evrov še zmanjšal kreditno sposobnost ljudi z minimalno plačo.
Znesek, ki je potreben za vzdrževane družinske člane, je določen v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je odvisen od sestave gospodinjstva. V časniku Finance so navedli izračun, po katerem v gospodinjstvu z dvema zaposlenima osebama in enim otrokom do 18 let, znaša raven dodatnega mesečnega dohodka na mesec: 0,59 * 402,18 evra = 237,29 evra. Kar pomeni, da večja kot je družina, manj ima možnosti za kredit, ob omejenih prihodkih. Tako denimo družina s tremi otroki: po odštetem morebitnem kreditu ji mora ostati več kot 1400 evrov mesečno, da so kreditno sposobni, kar pa so za številne nepredstavljive številke.
Kot so pred kratkim poročale Finance, pa so bančniki glede novih pravil še v zagati. Zneski, ki so jih računali, da so potrebni za vzdrževanje otrok, so se, ko smo govorili z bančniki, denimo, gibali od 220 do 350 evrov. To pa je bistvena razlika pri ugotavljanju kreditne sposobnosti.
Mesečna bruto minimalna plača letos dosega 886,63 evra, dvakratnik znaša 1.773,26 evra. Imetniku posojila bo morala ostati najmanj neto minimalna plača po plačilu obroka (mesečna neto minimalna plača letos dosega 667 evrov).
Na Domovino smo prejeli že več informacij o tem, da predlagani ukrepi ne bodo šli "na tiho" mimo. Predvsem na področju upoštevanja sredstev pri družinskih članih, saj realistično znižujejo kreditno sposobnost velikega dela populacije. Predvsem tisti del, ki bi se odločila za nakup ali gradnjo lastne nepremičnine. Pojavljajo se tudi špekulacije, če niso predlagani ukrepi Banke Slovenije povezani z novim stanovanjskim zakonom ter tam predlaganimi shemami za oddajanje ter državna poroštva za najem kredita.
https://twitter.com/VovkIgor/status/1186615120639778817
Glavna sprememba pa se predvideva predvsem pri odstotkih plače, ki morajo posojilojemalcu ostati na mesec, če ima družino. S tem ukrepom efektivno zmanjšuje kreditno sposobnost večjih družin.
Realna nižja kreditna sposobnost
V začetku prihodnjega leta se bo minimalna plača zvišala na 940,58 evra bruto oziroma 700 evrov neto. Toda iz definicije minimalne plače pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, delovna in poslovna uspešnost. To pomeni, da se bo zgoraj omenjeni znesek, ki mora ostati po plačilu vseh obrokov posojil, povečal oziroma za 54 evrov še zmanjšal kreditno sposobnost ljudi z minimalno plačo.
Upoštevanje družinskih članov
Znesek, ki je potreben za vzdrževane družinske člane, je določen v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke in je odvisen od sestave gospodinjstva. V časniku Finance so navedli izračun, po katerem v gospodinjstvu z dvema zaposlenima osebama in enim otrokom do 18 let, znaša raven dodatnega mesečnega dohodka na mesec: 0,59 * 402,18 evra = 237,29 evra. Kar pomeni, da večja kot je družina, manj ima možnosti za kredit, ob omejenih prihodkih. Tako denimo družina s tremi otroki: po odštetem morebitnem kreditu ji mora ostati več kot 1400 evrov mesečno, da so kreditno sposobni, kar pa so za številne nepredstavljive številke.
Kot so pred kratkim poročale Finance, pa so bančniki glede novih pravil še v zagati. Zneski, ki so jih računali, da so potrebni za vzdrževanje otrok, so se, ko smo govorili z bančniki, denimo, gibali od 220 do 350 evrov. To pa je bistvena razlika pri ugotavljanju kreditne sposobnosti.
Potrošniški krediti
Pri potrošniških posojilih najdaljša ročnost ne bo smela presegati sedem let. Do sedaj je veljalo 10 let. Stroški servisiranja posojila pa ne bodo smeli presegati 50 % prihodkov posojilojemalca za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače oziroma 67 % za preostali del dohodka.
Mesečna bruto minimalna plača letos dosega 886,63 evra, dvakratnik znaša 1.773,26 evra. Imetniku posojila bo morala ostati najmanj neto minimalna plača po plačilu obroka (mesečna neto minimalna plača letos dosega 667 evrov).
Odzivi javnosti so ostri
Na Domovino smo prejeli že več informacij o tem, da predlagani ukrepi ne bodo šli "na tiho" mimo. Predvsem na področju upoštevanja sredstev pri družinskih članih, saj realistično znižujejo kreditno sposobnost velikega dela populacije. Predvsem tisti del, ki bi se odločila za nakup ali gradnjo lastne nepremičnine. Pojavljajo se tudi špekulacije, če niso predlagani ukrepi Banke Slovenije povezani z novim stanovanjskim zakonom ter tam predlaganimi shemami za oddajanje ter državna poroštva za najem kredita.
https://twitter.com/VovkIgor/status/1186615120639778817
Povezani članki
Zadnje objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" - padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" - padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
dominik.fajdiga
ukrep se mi zdi napačen, ker je zelo težko oceniti, koliko neka družina finančno porabi za otroke (praktični razponi pri porabi za hrano, oblačila, igrače, konjičke so neverjetni).
to bi lahko ocenili, če bi spremljali odhodke neke družine - morda do tega sicer še ni daleč (beleži se že skoraj vse, le nihče še ne upa tega obesiti na takšen praktičen zvon). torej bi bilo potrebno gledati, koliko da človek mesečno za spodnjice, kaviar, frizerja, avto, psa, popravilo žlebov ...
tudi v čivku je eden možnih pomislekov - je kakšen vir za to trditev?
iz naše četrt-preteklosti se sicer zdi, da glavnino bančne luknje res niso zakuhale družine ali pa imajo tako močan lobi, da se o tem še nič ne govori;)
Teodor
Bančno stabilnost se dosega s ceno denarja, ne pa z administrativnimi ovirami. Če bi konkretno dvignili obresti, ne bi bilo potrebe po predpisih. Tako bi tudi ohranili dostop do posojil celotnemu spektru prebivalstva. Odslej pa bodo posojila dostopna le tistim, ki jih ne potrebujejo.
Zakaj pa banke ne dvignejo obrestnih mer? Zato, ker je celotni sistem prezadolžen in bi v hipu bankrotiral, če bi dvignili obrestne mere.
To pa je še posledica nepravilnega reševanja zadnje gospodarske krize. In že prihaja nova..
romanos1
Drži!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.