Z novimi tehnikami umetne oploditve starejše ženske lažje do otrok
POSLUŠAJ ČLANEK
Zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem neplodnosti, so v Veliki Britaniji začeli postopek za odobritev testiranja novega načina oploditve in vitro, ki obljublja drastično izboljšanje možnosti oploditve žensk po tridesetem letu.
Povprečna starost mame ob prvem rojstvu otroka namreč drastično narašča in ponekod dosega že 30 let, ugotavljamo v drugem delu prispevka.
Kontroverzna tehnika deluje tako, da "pomlajša" starejša jajčeca s tem, da vanje doda mitohondrije iz mlajših celic, ki se nahajajo v jajčnikih. V primeru, da bo testiranje odobreno, se bo začelo že letos, in sicer pri dvajsetih ženskah, ki že sedaj zaman poskušajo svojo srečo z umetno oploditvijo in vitro.
Če bo testno obdobje uspešno, bi postopek lahko pomagal tisoče ženskam v tridesetih in štiridesetih letih, ki poskušajo zanositi. Problem pri oploditvi in vitro je sedaj namreč pri tem, da se oplojeno jajčece zaradi starih mitohondrijev ne razvija dalje, kar bodo s tem postopkom poskušali popraviti - jajčecu bodo ob oploditvi vbrizgali tudi nove mlade mitohondrije.
Trenutne možnost zanositve in vitro namreč s starostjo ženske dramatično pada. Možnost uspešne zanositve pri ženski, stari manj kot 35 let, so namreč 32 %, med 38. in 39. letom 21 %, med 43. in 44. letom pa je uspešnost že zgolj 5 %, po 44 letu pa celo manj kot 2 %.
Cerkev: neetično, nedopustno
Cerkveni nauk uči, da so nedopustne vse tehnike heterologne (vsaj en tuj darovalec) umetne oploditve kot tudi tiste tehnike homologne (darovalca sta zakonca) umetne oploditve, ki nadomeščajo spolna dejanja zakoncev, v kar spada tudi oploditev in vitro.
Razlogi za to so ustvarjanje in uničevanje človeških zarodkov, prav tako je zavračanje, uničenje in izguba zarodkov vnaprej predvideno in hoteno dejanje (za dosego ene nosečnosti žrtvujejo med 85 in 94 % zarodkov). Pri tem gre za splave nerojenih otrok.
Cerkveni nauk uči, da so nedopustne vse tehnike heterologne (vsaj en tuj darovalec) umetne oploditve kot tudi tiste tehnike homologne (darovalca sta zakonca) umetne oploditve, ki nadomeščajo spolna dejanja zakoncev, v kar spada tudi oploditev in vitro.
Razlogi za to so ustvarjanje in uničevanje človeških zarodkov, prav tako je zavračanje, uničenje in izguba zarodkov vnaprej predvideno in hoteno dejanje (za dosego ene nosečnosti žrtvujejo med 85 in 94 % zarodkov). Pri tem gre za splave nerojenih otrok.
"Res je, da približno tretjini žensk s pomočjo umetne oploditve uspe zanositi. Kljub temu je treba poudariti, da je - glede na delež vseh ustvarjenih in rojenih zarodkov - število zavrženih zarodkov, izjemno visoko. Te izgube izvajalci oploditve in vitro predstavljajo kot nujno ceno za uspeh. V resnici vzbuja skrb dejstvo, da raziskave na tem področju stremijo zlasti k povečanju deleža rojenih otrok neplodnih žensk, ki se podvržejo obravnavi, ne pokažejo pa resničnega zanimanja za pravico do življenja vsakega posameznega zarodka." (Cerkveni dokument Dostojanstvo osebe, 2009)
Najstarejše v Avstraliji in v Evropi, najmlajše v Afriki
V ZDA so bile ženske, ki so rodile prvič, leta 1970 v povprečju stare 21,4 leta, leta 2013 pa je njihova povprečna starost bila 26 let.
V Zahodni, severni in južni Evropi so bile ženske leta 1970 prvič matere v povprečju med 23. in 25. letom, danes pa se rojstvo prvega otroka v povprečju giblje med 26. in 29. letom, v nekaterih državah (Švica in Velika Britanija) pa se je povprečna starost dvignila nad 30 let.
Na prvem mestu po najvišji starosti je drugače Avstralija s starostjo 30,5 let. Slovenija je s povprečno starostjo 28,7 let na petnajstem mestu lestvice, kar je približno enako kot sosednja Avstrija (28,5), Nizozemska (28,9), Nemčija (28,9) ter Francija (28,6) in Švedska (28,6). Najmlajše mamice v Evropi so v Ukrajini - ta se je s povprečno starostjo 23,1 leta znašla na 60. mestu lestvice.
Višja starost, višje tveganje
Starejša kot je mati,večje tveganje je, da ima otrok kromosomske napake, kot je na primer Downov sindrom.
Za slednjega je pri materi, stari 20 let le 0,069 % verjetnost, ta odstotek se pri starosti 30 let dvigne na 0,1 % pri tridesetih na 1,1 %, vrh pa doseže okoli 45. leta starosti, ko je verjetnost kar 3,13 %, oziroma drugače povedano; na vsakih 32 otrok 45-letnic se rodi en z Downovim sindromom.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.