Z novim zakonom bi RTV morala odpustiti toliko ljudi kot BBC. Tomićeva iz DZ odgnala Požarja

Uredništvo
Vir foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Na seji odbora za kulturo so danes obravnavali spremembe zakona o RTV Slovenija, saj je leva opozicija prepričana, da bi 8 % prerazporeditev RTV prispevka drugim medijem "ubila nacionalno hišo", oziroma bi si jo podredila SDS. Zato so sklicali izredno sejo odbora, na kateri bi politiki in pristojni gostje predstavili svoje poglede na zakon.

Med zaželenimi s strani predsedujoče Violete Tomić (Levica) pa ni bil novinar Bojan Požar, zato si je vzela pravico, da mu ne pusti izraziti njegovega mnenja. Požar je zato državni zbor še pred sejo zapustil.

Med razpravo se je izkazalo, da je ministrstvo osredotočeno predvsem na vsebinski del medijskih zakonov, s katerim bi želeli posodobiti že precej zastarele zakonske ureditve o RTV in drugih medijih, medtem ko njihove finančne posledice ocenjuje kot minorne.

A na RTV bijejo plat zvona, saj naj bi, kot trdijo, z njimi izgubili kar 14 odstotkov svojega proračuna. To bi lahko pomenilo odpuščanje okoli 400 zaposlenih. Približno toliko (450) zaposlenih je zaradi krčenja stroškov letos že odpustil britanski BBC.

Da bo dogajanje burno, je nakazal že začetek seje, ko je predsedujoča odboru, poslanka Violeta Tomič, zavrnila predlog SDS, da na sejo povabijo tudi urednika portala Požareport Bojana Požarja in direktorja NoveTV24 Borisa Tomašiča, češ, da z zakonom o RTV Slovenija nimata ničesar skupnega, zato jima ni dovolila nastopa. So pa na seji spregovorili nekateri drugi gostje, katerim bi lahko očitali podobno, a so bili za Tomićevo sprejemljivi.





Z novinarjem Požarjem je grdo javno obračunal tudi politik SAB Marko Bandelli



Tako pa je novinar nacionalke Igor Pirkovič razložil, zakaj bi povabljeni Bojan Požar moral dobiti besedo:



V tem času se je pred stavbo DZ tudi zaključeval protestni shod proti spremembam medijske zakonodaje. Po več kot tričetrt urni zamudi pa so se člani odbora in razpravljalci vendarle premaknili k zastavljeni tematiki.


Medijski zakoni so potrebni posodobitve


Razpravljalci so se povečini strinjali, da so zakoni, ki trenutno veljajo na teh področjih, že precej stari. Zakon o RTV Slovenija je bil namreč potrjen že leta 2005, v tem času pa so se medijske razmere že močno spremenile. Precej star je tudi zakon o medijih, ki je v tem pogledu še bolj zastarel. V zadnjih letih je bilo sicer kar nekaj poskusov njegovih sprememb, vendar so vse po vrsti obležale v predalih. In kot je v predstavitvi povedal minister Vasko Simoniti, so spremembe medijskega zakona v veliki večini javnosti že znane, saj so že bile v javni obravnavi.

Tako zakon o medijih ureja številne tehnične podrobnosti, npr. vpis v razvid medijev, usklajuje postopek za objavo popravkov s prakso sodišč, uresničuje odločitev ustavnega sodišča v zvezi z glasbenimi kvotami, ureja področje prikritega oglaševanja ...

Kot je bilo razumeti iz javne razprave, na teh področjih trenutno ni večjih razhajanj. Težave so zlasti pri tem, koliko sredstev si slovenski mediji za svoje delovanje zaslužijo.

STA naj posluje manj, RTV pa bolj tržno


Kot je izpostavil Bojan Veselinovič, direktor STA, vidijo v agenciji delitev RTV prispevka drugim medijem kot zelo sporno, medtem ko bo manjšim medijem to najverjetneje ustrezalo. Ob tem izraža bojazen, da bi zakonski predlog med njimi povzročil konflikt. Pri tem je poudaril tudi, da ima STA za svoje delovanje dovolj denarja in da posluje pozitivno ter da sam ne verjame v dobronamernost predlagateljev. STA namreč za svoje delovanje od države potrebuje zgolj 2 milijona evrov na leto, kar zanjo ne bi smel biti problem.

Programski spori trenutno ostajajo v ozadju


Kljub jasno razvidnim težavam, ki jih ima RTV zaradi obstoječega zakona, zaradi katerega so parcialni interesi v programskem svetu izredno veliki, so se razpravljalci tega dela večinoma dotaknili le bežno. Nanje sta izrecno opozorila nekdanja direktorica direktorata za medije Tamara Vonta in predsednik ZNP Igor Pirkovič, in poudarila, da se o tem moramo pogovarjati. Današnjo razpravo o tem je namreč zasenčil bistveno ostrejši spor o krčenju sredstev.

RTV ob 400 zaposlenih?


Medtem ko minister zagotavlja, da bo zaradi sproščanja omejitev oglaševanja RTV dejansko ostala zgolj brez pet odstotkov sredstev iz naslova RTV prispevka, kar naj bi prineslo le manjše spremembe v medijski hiši, pa vodstvo in sindikati bijejo plat zvona. Skupaj z izločitvijo oddajnikov in zvez naj bi namreč RTV ostala kar brez več kot 15 % svojega proračuna, oziroma brez 15 milijonov evrov, s trenutnim primanjkljajem pa skupno 23 milijonov evrov. To bi po podatkih vodstva prineslo odpuščanje približno štiristo zaposlenih. Pri tem se je po besedah vodilnih na RTV potrebno vprašati tudi, kakšno medijsko hišo si pravzaprav želimo.

Kajti RTV lahko s takšnimi sredstvi postane zgolj nišna, nikakor pa ne more ostati osrednja TV hiša.

Jutri zjutraj na Domovini ne zamudite uredniškega komentarja dogajanja okrog sprejemanja nove medijske zakonodaje


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja